Tomaž Lisec: “Z zakonom o himni in zastavi bi postavili jasne okvirje, da je prepovedano javno poveličevanje vseh totalitarnih režimov.”
sreda, 5. 3. 2014V nadaljevanju objavljamo stališče poslanske skupine SDS glede omenjenega predloga zakona, ki ga je na seji predstavil poslanec Tomaž Lisec.
TOMAŽ LISEC: Gospa podpredsednica, hvala za besedo. Spoštovana državna sekretarka, prisotni kolegi in kolegice.
V dneh pred 8. februarjem, ko proslavljamo slovenski kulturni praznik v čas in spomin našega velikega slovenskega pesnika in avtorja slovenske himne, Franceta Prešerna, smo v SDS vložili predlog oziroma novelo Zakona o grbu, zastavi in himni. Torej smo zakon vložili v času, ko naj bi se himna prepevala ali igrala še bolj slovesno, ko so nas polna usta o slovenskih simbolih, o naši zgodovini, o naši državi, o domoljubju, našem narodu in tako naprej.
A ko smo v SDS zakonodajni postopek vložili novelo zakona, je začelo padati, da spet zganjamo ideologijo. Da čas zaradi naravne nesreče, ki je zajela velik del države in nasploh zaradi slabega finančnega, gospodarskega, socialnega in ne vem katerega razloga oziroma stanja ni pravi. Pa morda za uvod nekaj pojasnil.
Prvič. SDS ni kriv za naravno nesrečo. Za marsikaj smo obdolženi, verjetno bomo tudi za to naravno nesrečo. A o tej naravni nesreči smo med prvimi izrazili podporo ljudem na prizadetih območjih in vsem tistim, ki posledice ujem odpravljajo. Mimogrede, v SDS smo v času, ko so se ministri slikali na terenu, pripravili predlog interventnih ukrepov. Torej 26 poslancev in desetnija strokovnih sodelavcev prej pripravila predloge interventnih zakonov oziroma ukrepov, ki so bili, kot se je kasneje izkazalo, bolj domišljeni, celoviti in predvsem bi bili po našem mnenju bolj učinkoviti, kot bodo ukrepi, ki jih je kasneje slabše pripravila ta vlada z vso ekipo državnih in obdržavnih služb.
Drugič. SDS je do sedaj podprla vse pametne ukrepe na vseh področjih, ki bi šli po poti iskanja odgovorov, ki jih postavljajo pred nas finančna, gospodarska in socialna slika v državi, a na žalost je teh ukrepov bore malo. SDS je pripravil tudi svoje ukrepe, ki pa so bili brez obrazložitve vedno zavrnjeni, samo zato, ker je bil predlagatelj SDS. Samo poglejmo to sejo Državnega zbora. Od 12 zakonov so v obravnavi trije, kot predlogi SDS. 7 je res vladnih, pa še to gre ponekod le za redakcijske spremembe in le 4 lahko štejemo kot vsebinske zakone. 2 predloga zakonov pa sta iz vrst civilne družbe. Pa še ta dva bi po mnenju SDS imela ob sprejetju več pozitivnega vpliva na slovensko gospodarstvo in pa na zdravstvo, torej na akutni temi v naši državi, kot vsi vladni predlogi skupaj. Zanimivo.
Na prejšnji seji vlade in na sedanji seji vlade ni bilo sprejetega nobenega zakona, nobenega zakona. Toliko o tem, kdo skrbi za kaj v naši državi, pa najsi gre to za gospodarstvo, mlade, korupcijo ali pa slovensko zavest in slovenske simbole.
In tretjič za uvod. Če predlagane novele Zakona o grbu, zastavi, himni, v času kulturnega praznika in ob dejstvu, da zasledujemo rešitve, ki jih je skušal uveljaviti že sam avtor Zdravljice oziroma Zdravice, pa več o tem v nadaljevanju, da zasledujemo rešitve, ki jih odpira in podpira velik Slovenec in domoljub Boris Pahor, vsi vemo, ugleden akademik, slovenski pesnik in pisatelj, leta 2013 ob 100-letnici svojega rojstva celo prejemnik nagrade državljan Evrope. Ter da zasledujemo rešitve, ki se dotikajo Ustave Republike Slovenije. Potem, če je to ideologija spoštovani, potem pa naj bo. In po tej ideologiji bo verjetno danes zlito ogromno gnojnice. Torej populistična retorika, ki bo danes skušala zavrniti predlog zakona in ki ne bo pristajala, da lahko preko nadaljnje obravnave zakon naredimo še bolj življenjski, je zavrnjena.
Pa morda pojdimo po vrsti od himne preko grba do zastave vsebinsko. Himna. Prvi izmed ciljev je uveljavitev himne Republike Slovenije v skladu z Ustavo. Ne odpravljamo neustavnosti, ampak samo želimo, da je zakon v skladu z Ustavo. Ta del sprememb smo v SDS predlagali že pred dobrima dvema letoma. Gre torej za določbe, da zakon skladno z Ustavo, kot himno naše države določa Zdravljico. Himna naj bi se v svoji ustavno določeni obliki torej celotna, izvajala ob vseh slovenskih slavnostnih priložnostih, obvezno pa na državnih slovesnostih ob državnih praznikih Republike Slovenije. Torej obvezna izvedba celotne himne na državnih slovesnostih ob državnih praznikih Republike Slovenije. Cca 4-5 minut, nekajkrat na leto. Koliko stojimo in sedimo brez veze, sedaj pa so problem štiri minute poslušanja himne Republike Slovenije. Četudi gre samo za godalno izvedbo. So what. Pri cca dveh urah ali še več trajajočih državnih proslavah je problem dodatne 3 in 4 minute? Ja, spoštovani, če ni problema, ga ta vlada in ta vladna koalicija vedno najdeta.
Mnenje vlade pri tem zakonu je v bistvu kar nekaj. V smislu, nekaj se je uvedlo, postalo je že praksa in to ni možno spremeniti. Spoštovani, da se, da, le malo volje je potrebno. Ustava Republike Slovenije je jasna. Himna Republike Slovenije je Zdravljica. Ne prva, ne druga, ne tretja in ne zadnja kitica. Himna Republike Slovenije je Zdravljica. Natančneje pa to določa zakon, zakon, ki je pred nami. V SDS se zavedamo, da bi v nekaterih primerih izvedba celotne Zdravljice lahko povzročila težave, kot na primer pri izvedbi športnih prireditev, predvsem tistih v tujini, zato je tudi določena možnost uporabe v skrajšani obliki, ki pa obsega drugo in sedmo kitico te pesmi. V skrajšani obliki je torej himna dopustna le, če se izvede v naslednjem zaporedju. Najprej celotna druga kitica, ki ji sledi celotna sedma kitica. S tem sledimo idejam Franceta Prešerna, Borisa Pahorja in ustavnemu redu Republike Slovenije. Boris Pahor predlaga, da bi se kot himna Republike Slovenije, kadar izvedba celotne Zdravljice ni mogoča, izvajala skupaj druga in sedma kitica, saj le taka izvedba v resnici sledi vrednotam Prešerna, ki je Zdravljici po retoričnem vprašanju, komu najprej zapeti pesem, na prvem mestu postavijo našo deželo Slovenijo. Vse narode, ki jih himna, zaradi sedanje zakonske ureditve edino poudarja, je pesnik v svojem vrstnem redu postavil precej nižje in se pojavljajo šele v sedmi kitici pesmi. Sedanja internacionalistična obarvana izvedba po opozorilih tega velikega človeka in borca za pravice Slovencev in temeljne človekove pravice to niti slučajno ni tisto, kar si vsi želimo. Spoštovani kolegi, kolegice, kdo od Slovencev ni vsaj enkrat v neposrednem prenosu ali v ničkolikokrat ponovljenem posnetku videl eno od dveh priložnosti, ki nam jih je ponudila naša šampionka Tina Maze, da poslušamo Zdravljico na Olimpijskih igrah, ki so bile v Sočiju? In prepričan sem, da se je ob igranju himne marsikomu utrnila solza sreče in ponosa. Ta himna se je zavrtela dvakrat. Ena kitica dvakrat. Ker je ena kitica prekratka oziroma prehitra, da bi bila v skladu s slovesnim ceremonialom dviga zastave. In zakaj dvakrat zapeti sedmo kitico, če bi lahko s ponosom in skladu z idejo Franceta Prešerna in Borisa Pahorja najprej zapeli tisto drugo kitico, Komu napred veselo zdravljico bratje č’mo zapet in tako naprej. Bog živi ves slovenski svet in tako naprej. In šele nato sedmo kitico, ki ne slavi le nas in naše dežele, ampak vse narode. Sprašujemo se, kaj je tu bogokletnega, morda je preveč domoljubno? No, morda bi v čast naši šampionki Tini lahko zapeli tudi peto kitico, ki pravi, bog živi vas Slovenke.
A že pri tem tako slovesnem trenutku, kot je zapeta himna in dvignjena slovenska zastava na Olimpijskih igrah so nekateri našli problem. Slovenci smo našli problem, so našli problem. In celo je prišlo do uradne pritožbe, kaj se pa organizatorji gredo. Takšno dejanje lahko pričakujemo le iz vrst tistih, ki želijo, znajo in pa hočejo delati škodo in jim nič v zvezi s Slovenijo ne paše, ker je njihova ideologija ostala južno v nekem drugem času, a si je več kot očitno želijo nazaj. Če kdo ne ve, o čem oziroma o kom govorim. Govorim o tistih, ki se v Stožicah posmehujejo vsem slovenskim vrednotam in simbolom. In hkrati poveličujejo simbole totalitarnih režimov.
Grozljiva scena sredi Evrope, kjer se Evropa zmerja s tatovi. In se temu zelo stoječe ploska in to v letu 2013. In tu tudi tiči odgovor, kdo in zakaj tega zakona ne bo podprl. Tisti, ki želijo nazaj pripeljati preživete čase. In delajo na vseh področjih, da se vrnemo v čas parnih in neparnih dni pomanjkanja, strahovlade in verjetno še marsikatere kar mi mlajši, smo imeli srečo, da nismo izkusili v polni meri. Ja glasovanje o tem zakonu bo pokazalo, kdo si na eni strani želi Slovenijo z vsemi svojimi vrednotami in simboli, kdo pa temu nasprotuje. Oziroma kdo gre naprej kdo pa hoče nazaj.
Po vložitvi novele zakona smo bili s strani civilne iniciative opozorjeni še na dve dejstvi, ki jih verjetno marsikdo niti ne pozna. Prvič. Da se napačno uporablja naslov pesmi oziroma himne, da ni Zdravljica, ampak Zdravica in da obstaja še ena kitica, ki pa prejšnjim režimom ni bila všeč, čeprav je bil tudi del te kitice spremenjen bolj v smislu socialističnega in komunističnega sistema in je bila preveč očitno napredna, preveč slovenska, domoljubna. Glasi pa se, “Ljubezni sladke spone naj vežejo vas na naš rod, vi sklepate zakone, da nikdar več naprej od tod hčinov sinov zarod nov ne bo predal sovražnikov. Bog naj vse, kar nas je živi tovariše združene.”
Vrhunska kitica, ampak očitno tudi ta, tako kot druga kitica, preveč slovenska in domoljubna. In se je preprosto črtala oziroma izgubila. No, bili so tudi drugi predlogi o drugih pesmih kot himni Republike Slovenije. Predlogi od Avsenikove pa že skoraj ponarodele, Slovenija, od kod lepote tvoje, do že stare Naprej zastave slave.
Glede grba se z zakonom ne ukvarjamo, čeprav smo bili seznanjeni s problematiko grba s tako imenovanim kodiranim sistemom, kjer smo zopet unikum v Sloveniji.
Zastava. Danes ne bo debata in tudi namen tega zakona ni, ali zamenjati rdečo z zeleno barvo, kot je poziv v zadnjih dneh preplavil socialna omrežja. Čeprav razmislek morda niti ni napačen. A nekdo je že v začetku nastajanja Slovenije naredil napako in to so bili tisti, ki so forsirali grb v obliki, kot ga imamo, ki so predlagali himno v obliki, kot jo imamo in zastavo v obliki in barvah, kot jo imamo. Bo pa verjetno danes debata o drugi vsebinski pomembni temi in to je bilo že predstavljeno, ki bo verjetno pri sovražnikih evropsko usmerjene politike naletela na buren odziv in se dotika tudi zastave. Ne, ne gre za ilustracijo, gre le za zadevo, kjer vprašanje soglasja pri vseh domoljubih. Govorimo o domoljubih in ne skrajnežih, kot to želi slovensko javnost prepričati trenutna vladna politika preko etabliranih medijev.
To soglasje ne bi smelo biti vprašljivo, saj prvič postavljamo jasne okvirje, da je prepovedano javno poveličevanje vseh totalitarnih režimov, vseh! Oziroma uporaba njihovih predstavnikov in simbolov, torej ne simbolov levih ali desnih skrajnežev, ampak vseh totalitarnih simbolov. To bi morali podpreti vsi. Verjetno bodo proti le tisti, ki bi vihranje slovenske zastave označujejo z desnim ekstremizmom.
Z novelo zakona tudi dodatno prepovedujemo uporabo slovenske himne, grba ali zastave v povezavi s prej omenjenimi totalitarnimi simboli ali njihovimi predstavniki. Dodajamo pa izjemo, da ti dve prepovedi ne veljata le za namene izobraževanja, v skladu z izobraževalnim programom, informiranja, kulturnih prireditev in muzejskih zbirk.
Ker ima sedaj veljavni zakon, ki je še leta 1994 tudi to pomanjkljivost, da kazenske določbe opredeljujejo kazni še v tolarjih, torej v valuti, ki ni več v obtoku, kazni spremenimo v evre, ter dodajamo kazenske določbe glede prepovedi javnega poveličevanja vseh totalitarnih režimov in njihovih predstavnikov in simbolov.
In samo medklic Vladi: globe so manj radikalne, kot globe v vseh zakonih, ki jih ta vlada prinaša in kjer straši Slovenca in Slovenko z ogromnimi globami. In tega dela se vlada niti s stavkom ni dotaknila, kar pa je logično. Če želi Vlada slediti svoji dnevno politični agendi, bi ta del zakona v svojem mnenju sesula. A jo je verjetno strah, da bi to opazili zunaj meja naše države, saj je to odstop od evropskih norm in bi s tem pokazala svoje ideološke korenine. Če bi se strinjala, bi nam dala prav, kar pa verjetno nikoli ne bomo dočakali. Zato je vlada pametno tiha na tem področju in želi čim prej zakon pospraviti z dnevnega reda. Le posamezni prvoborci bodo danes za zadostitev, obvestitev svojih volivcev zlivali v gnojnico po tem zakonu.
Torej zakon ni noben ideološki »bavbav«, le zakon, ki sledi idejam Franceta Prešerna, Borisa Pahorja in Ustave Republike Slovenije. Ideološka tema je po mnenju SDS zapiranje arhivov, ki se jim gre velik del slovenske politike, SDS in še določeni, pa na to ideološko politiko odgovarjamo z zadnjim možnim sredstvom, z zahtevo za referendum in ustavitvi še ene ideološke norosti, predvsem levega dela političnega pola, ki preko takšne ideologije še vedno išče notranjega sovražnika.
No, za to vlado je očitno ideološko še marsikaj drugega, če le ne zraste na njihovem zeljniku. Zanimivo, tudi zakon o konoplji in zakon o samozdravljenju so nekateri iz vrst vlade oziroma koalicije, pripisovali nek ideološki in kulturni boj, vse v smislu: Kdor ni z nami, je proti nam. Da pa ne bo pomote in upamo, da se bomo temu tudi danes izognili. Ko je danes govora o Sloveniji, o Slovencih, v SDS želimo govoriti o vseh državljanih Republike Slovenije, ne glede na narodnost. Želimo pa jasno povedati: Če komu v Sloveniji ne paše, ne glede na njegovo narodnost, da smo del Evrope, mu nihče ne prepričuje iti stran. Verjetno bom zmerjan s skrajnežem, če bom rekel, da sem dobil na elektronski naslov pošto, kjer mi je nekdo rekel: »Opozorite, da letalske, železniške in cestne povezave peljejo tako na sever, kot na jug, kot na zahod in kot na vzhod.«
Domoljubje je del vsakega naroda, vsake države, le pri nas v Sloveniji, samo 2 milijona nas je, pa se očitno tega nekateri želijo sramovati. Tudi tu smo evropski posebneži. Do kdaj še bomo ujetniki preteklega režima in se bomo morali sramovati lastne države, lastne himne, lastnega grba in lastne zastave? Morda niso najlepši in najboljši, zaenkrat so pa še vedno naši. V SDS menimo, da je predlog odlična osnova za strokovno razpravo v nadaljevanju sprejemanja zakonodaje.
Vemo pa, da bo pri nasprotnikih naletela na ideološki odziv. Za zaključek zahvaljujemo se vsem tistim, ki so nas zasuli s podporo ter vsem tistim, ki so odprli tudi vprašanje, ki jih ta predlog zakona ne zajema. Barva zastave, oblika grba, ki sta po našem mnenju preveč strokovni vprašanji in jih je potrebno najprej dati v javno razpravo in se šele potem do njih opredeliti. Vsem zagovornikom totalitarnih simbolov in njihovih nosilcev in vsem, ki izenačujejo slovenske simbole in vrednote pa pravimo: dovolj je. Hvala.