Tomaž Lisec: Vlada Mira Cerarja nežno in počasi ubija slovenskega kmeta

Poslanci in poslanke so na včerajšnjem nadaljevanju seje državnega zbora obravnavali novelo zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki jo je v parlamentarno proceduro vložila poslanska skupina SDS. Stališče poslanske skupine je podal poslanec Tomaž Lisec.

Celotne magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

TOMAŽ LISEC: Hvala, podpredsednik za dano besedo. Spoštovani predstavnici ministrstva, kolegi, kolegice, vsem lep pozdrav. Bom začel s tezo, ki sem jo že zadnjič povedal, na eni izmed sej Odbora za kmetijstvo, ko smo govorili tako o ugotavljanju katastrskega dohodka, kot o nedavni pozebi. Kmetijstvo v Republiki Sloveniji ima v zadnjih letih dve skupni točki – naravne nesreče in ministra za kmetijstvo. Za naravne nesreče vsi vemo, da ne glede na to, v kakšni obliki pridejo, da so nekaj slabega, za ministra Židana pa lahko ugotavljamo, da je njegovo delovanje v teh letih, od kar je minister za kmetijstvo, podobno naravnim nesrečam. Novi davki, nova birokracija, napad na male kmete in tako naprej. In temu napadu se glede tematike ugotavljanja katastrskega dohodka pridružuje tudi minister za finance minister Mramor, ki pod pretvezo tehnične spremembe uvaja za kmete novo birokracijo, predvsem pa nove davke.

Vsi vemo, kaj je katastrski dohodek, oziroma vsaj vsi kmetje vedo, kaj je katastrski dohodek. Je osnova, ki odgovarja na njegovo ključno vprašanje, ali bo preživel, bo stagniral ali pa bo prosperiral oziroma napredoval. Kajti, katastrski dohodek ima potem za vpliv dohodnino, zbornične prispevke in 20 ter več socialnih transferjev. Ker včasih en evro odloča o tem, ali bo sin kmeta dobil otroški dodatek ali bo sin kmeta dobil štipendijo ali bodo otroci oziroma družinski člani upravičeni do tega ali drugega socialnega transferja.

Sam imam srečo ali pa nesrečo, da že od leta 2012 sodelujem pri tej kolobociji glede urejanja katastrskega dohodka, ko se ni nič naredilo, je prišla poslanska skupina SDS in blagohotno tedanji vladi in tedanjemu ministru Židanu dala neko roko, da za 2 leti podaljšamo obstoječe stanje. Ker se je tudi minister Židan zavedal, da gre za določeno težko problematiko, je celo sam predlagal, da namesto dve letnega prehodnega obdobja dobimo tri letno prehodno obdobje z neko zavezo, da v tem času pa bodo geodetska uprava, statistični urad in vsi ostali deležniki od določenih ministrstev pa do tistih deležnikov s področja kmetijstva pa le naredili nek korak naprej.

A razprava zadnjič na odboru je pokazala, da se govori o tehničnih sistemskih rešitvah, a poslanci za enkrat še nimamo nobene analize ali to drži ali pa gre za podoben primer, kot je uvedba davčnih blagajn, kjer v uvodu piše, kako je vse super, ljudje iz vseh področij pa se držijo za glavo, ko dobijo v dejanski izvedbi takšne ukrepe, ko jih boli glava. Še več, katastrski dohodek je fikcija za prihodnje leto, jaz sem že zadnjič na odboru spraševal, kdo si upa predvidevati, kaj bo prineslo naslednje leto. Ni ga verjetno junaka, razen kakšne jasnovidke, ki je za to dobro plačana, da pove, kaj se bo zgodilo v naslednjem letu, ampak slovenski kmet je prisiljen, da uporabi to fikcijo za naslednje leto, ki vpliva na njegovo dohodnino in socialne transferje.

In letos v zadnjem tednu aprila smo imeli naravno nesrečo, pozeba, sneg. Zadnjič na odboru so predstavniki Agencije Republike Slovenije za okolje lepo pokazali, kaj vse se je dogajalo v tistem zadnjem tednu aprila in ta pozeba in ta sneg sta ključni moment, na podlagi katerega smo se v poslanski skupini SDS odločili, da predlagamo ta zakon, to enoletno podaljšanje prehodnega obdobja oziroma moratorij, kajti ne vemo, kaj in kako se bo odvijala zgodba za pozebo, kar so potrjevali tudi predstavniki ministrstva  za kmetijstvo, ko sami niso upali izreči niti pavšalnih trditev, kaj vse lahko ta pozeba prinese, čeprav vsaj v Posavju večina kmetov na 10 % razlike lahko ugotovi, kakšen bo vpliv pozebe in snega v tem času.

Imeli smo tudi sejo odbora na predlog Nove Slovenije, kjer so koalicijski poslanci zavrnili sklepe, ki dokazujejo, da ministrstvo izrablja krinko sistemske in tehnične rešitve zato, da bo večalo katastrski dohodek. Pa, da začnem z vladnim zakonom, na katerega se sklicuje koalicija. Osnutek, ki je bil viden, razen če je v zadnjem tednu prišlo do kakšne spremembe, gre za nemoralni osnutek, ki je de facto poskus uničenja slovenskega kmeta, oziroma preživeli bodo le veliki in posvečeni. In to gre za rešitev te vlade, ki pravi manj birokracije, nič novih davkov oziroma nič višjih davkov pa bom potem v nadaljevanju podkrepil te zadeve.

Še več, na eni strani imamo zanimivo zgodbo, ko se niti ministrstvo za finance in niti ministrstvo za kmetijstvo ne strinjata, kaj in kako rešiti. Medtem ko določeni uradniki ministrstva za finance rečejo, ah, povišanje iz 14 na 73 evrov, z lahkoto petkratnik udarimo. Seveda po slovenskemu kmetu se ta koalicija upa udariti. Po tistemu uradniku, ki je to izrekel, pa se ne upa udariti. Kaj pomagajo vsi sklepi v tem državnem zboru s področja kmetijstva, tudi s področja ugotavljanja katastrskega dohodka iz leta 2012, 2013, ki so bili sprejeti soglasno, če potem uradniki zapeljejo zgodbo po svoje. Več birokracije, višje obremenitve kmetijstva. In kaj nam pomagajo vsi sklepi Sveta Republike Slovenije za kmetijstvo in podeželje, če se vlada teh sklepov ne drži.

V poslanski skupini SDS predlagamo enoletni moratorij na obstoječi katastrski dohodek

Pa dovolite še par konkretnih argumentov, zakaj mislimo, da je enoletni moratorij nujno potreben in še enkrat predvsem v smislu zadnje aprilske pozebe. Pred seboj imam sklepe iz leta 2013, kjer zapišemo soglasno: V kolikor se bodo ugotovile sistemske nepravilnosti v samem zakonu ali metodološke pomanjkljivosti, je le-te potrebno odpraviti. A pred nami še nobenega argumenta, da je karkoli narobe, samo neko pavšalno strinjanje, da je treba to spremeniti. In ja, v poslanski skupini SDS se strinjamo, da je treba marsikaj spremeniti, ampak ne tako, da bo to plačal slovenski kmet.

Da ta vlada ne podpira slovenskega kmeta potrjujejo nesprejeti sklepi na zadnji seji Odbora za kmetijstvo, ko smo govorili o problematiki glede metodologije ugotavljanja katastrskega dohodka. Citiram predlog: »Odbor poziva ministrstvo, da javno pojasni podlage za priznavanje stroškov tržnega prihodka za vse vrste kultur pri pripravi predloga novega zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka.« Koalicija proti. »Odbor poziva ministrstvo, da javno predstavi primerjalne izračune KD po predlogu novega vladnega zakona in po sedaj veljavnem zakonu.« Nič nismo slišali, tudi koalicija je bila proti. In zadnji sklep, na podlagi katerega sem predlagal Svetu Republike Slovenije za kmetijstvo in podeželje, da vsi člani, ki ne prihajajo iz funkcionarskih ali uradniških vrst odstopijo, je to, ko smo pozivali ministrstvo za finance in ministrstvo za kmetijstvo, naj upoštevata vse pripombe stanovskih organizacij na predlog vladnega zakona pri nadaljnji pripravi predloga zakona in popravljen predlog pred sprejemom na vladi ponovno posredujeta v javno razpravo. Koalicija pa je bila proti. Na podlagi česa lahko potem pričakujemo pozitivne tehnične in sistemske rešitve? Sklepi Sveta Republike Slovenije za podeželje in kmetijstvo pa so logični in enostavni, a vlada jih ne podpira. Še več. Sama državna sekretarka na ministrstvu za finance je rekla, da je ogromno pripomb na njihov osnutek in da so vsaj štiri področja še neusklajena: gozdarstvo, čebelarstvo, vinarstvo, posebne kulture, pa verjetno se je še kaj pozabilo. Tri četrt slovenskega kmetijstva je neusklajeno z Ministrstvom za finance, ampak prihaja tehnični in sistemski zakon, ki bo v prid slovenskemu kmetu.

Seveda, ta vlada ne bo odgovorna za vpeljavo novega modela o ugotavljanju katastrskega dohodka, kajti ta vlada si je blagovolila dati prehodno obdobje. Tako da se nekaj poveča od 2017 za 40 %, v 2018 na 55 %, in v letu 2019 na 75 %. Polni znesek se bo začel upoštevati šele z letom 2020. Tako zapiše vlada. V podnapisih pa se to piše »killing me softly«, ubij me nežno in počasi. To s tem osnutkom vladnega predloga zakona govori slovenska vlada, govorita slovenski minister za finance in slovenski minister za kmetijstvo slovenskemu kmetu. Vlada napiše za svoj predlog zakona: nova metoda prinaša bolj pregleden, enostaven in stabilen sistem. Pa kot že prej povedano, nikjer nobene analize v Excelovi tabeli za obstoječe stanje, novo predvideno stanje. Ne. Ampak po metodi vpeljave davčnih blagajn, bolj pregleden, enostaven in stabilen sistem, ki ga bodo plačali kmetje. Še več, vlada sama zapiše, citiram, »glede na sedanjo nerealno nizko raven katastrskega dohodka, beri, kmetje, premalo smo vas oskubili, primerjalno na realno ocenjen dohodek analize kažejo, da se bo skupni katastrski dohodek povečal, vendar v sprejemljivih mejah.« Na elektronske pošte pa dobivamo poslanci izračune konkretno od konkretnih ljudi, ko se bo njihov katastrski dohodek povečal 200-krat, 3 tisoč 870-krat in podobno. Vlada pa zapiše, v sprejemljivih mejah. Čestitke in pozdravi!

In celo več, vlada napiše, na podlagi predlaganih rešitev se ocenjuje, kar to vlada zelo rada počne, da se bo skupni katastrski dohodek v zemljiškem katastru povečal s sedanjih okoli 48 milijonov evrov na okoli 100 milijonov evrov. Skratka, vemo, kako je to povečanje, ne za 10 %, za 100 %, pa še to je verjetno fikcija te vlade, kajti vsaj osnovni izračuni so kazali, da se poveča na okoli 300 milijonov evrov, ampak glej ga zlomka, na koncu vlada napiše, na podlagi predlaganih rešitev vladnega zakona je bil skupni katastrski dohodek za več kot 20 % nižji od sedanjega, pa še to bo prizadelo le določen del kmetij.

V poslanski skupini SDS se sprašujemo, kdo dela te osnutke zakonov, kdo dela te primerjalne izračune in jih tudi pozivamo, naj jih pokažejo, predvsem pa želimo, da se potrdi naš predlog zakona, da si v vladi oba pristojna ministrstva vzameta še eno leto več za streznitev in naj nehata načrtovatno ubijati slovenskega kmeta in slovensko podeželje za to nezgodo, da bo ta zakon, torej vladni, začel veljati po letu 2020, ko od te vlade in verjetno od marsikaterega našega poslanca v koaliciji ne bo več ne duha ne sluha, ampak očitno se bo verjetno isto zgodilo tudi s slovenskim kmetom. Večji bodo ostali, od malih pa ne duha ne sluha.

Spoštovani, v poslanski skupini SDS taki zakonodaji s področja financ in kmetijstva nasprotujemo in zato bodite trezni, pregledni, enostavni in podprite naš predlog zakona in si za eno leto kupite čas. Če pa je v tem 15. členu kakšna nomotehnična sprememba, ki jo je potrebno spremeniti, pa vas še enkrat opozarjam, predvsem tiste, ki se malokrat poprimete Poslovnik Državnega zbora, danes je pred nami prva splošna obravnava predloga zakona in tako na sami seji matičnega delovnega telesa, ker tudi potem v nadaljevanju na plenarnem zasedanju državnega zbora imamo več kot dovolj časa, da sprejmemo rešitve, ki ne bodo ubile slovenskega kmeta. Hvala.