Tomaž Lisec: »Visoki davki in preveč birokracije ubijajo potenciale države.«
torek, 26. 8. 2014Aktivno govori angleško ter pasivno nemško in italijansko. Pred nastopom poslanske funkcije je bil zaposlen kot strokovni sodelavec PS SDS v Državnem zboru RS. Z ženo Natašo imata sina Davida in Luko.
Tomaž Lisec je eden od ustanoviteljev in nekdanji predsednik Športno kulturnega društva Mladi Boštanj. Sodeloval je pri ustanovitvi Mladinskega sveta Občine Sevnica in pri Študentskem klubu Sevnica. V času študija je tri leta deloval pri projektu Mladinski Ceh pod okriljem SKALE, med počitnicami pa je deset let del počitnic preživljal kot sodelavec Slovenske Karitas pri projektu SMEH. Leta 2002 je prvič na lokalnih volitvah kandidiral na listi SDS za občinski svet občine Sevnica, v letu 2010 je opravljal funkcijo programskega tajnika SDS. V mandatih 2006-2010 in 2010-2014 je član Občinskega sveta občine Sevnica in Sveta KS Boštanj.
Začenjate vaš drugi poslanski mandat. Na katere dosežke preteklega mandata ste ponosni oziroma katere bi izpostavili? Predvsem sem ponosen na aktivno delo v odborih, v katerih sem sodeloval. Predvsem v mandatu Vlade Janeza Janše je bilo veliko dela opravljenega. Že v začetku mandata smo s spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih močno zmanjšali odškodnino za spremembo namembnosti, kar je in še bo močno vplivalo na to, da bodo predvsem mladi lažje reševali vprašanje stanovanjske problematike. Močno sem nasprotoval raznim političnim odločitvam, ki so želele uresničiti neživljenjske in birokratske rešitve – davek na nepremičnine, energetske izkaznice, prevoznice,… Zelo sem nasprotoval ukinjanju občin in zagovarjal obstoj inštitucij v Posavju. Ob zaključka mandata je bil na moj predlog iz procedure umaknjen zakon o financiranju občin, ki bi občinam zmanjšal primerno porabo, znižal povprečnino in zmanjšal investicije. Postavil sem skoraj 50 poslanskih vprašanj, mnoga povezana z lokalnimi odprtimi vprašanji.
V preteklem mandatu ste bili tudi podpredsednik Odbora za notranje zadeve in javno upravo. Kako bi ocenili delovanje javne uprave? Sam osebno zelo ločim med državno upravo in javno upravo. Javna uprava je marsikje ne samo finančno, ampak tudi kadrovsko podhranjena. Seveda je na drugi strani marsikje še prostor za boljše, učinkovitejše, racionalnejše in ljudem bolj prijazno delovanje. Poleg pravosodja in medijev sam kot enega najslabših »sistemov« vidim (ne)delovanje državne uprave. Ne samo ministrstva, tudi razne agencije, skladi, komisije,… ki delujejo po svoji agendi. Ki so premalo izkoriščeni, oziroma je tu zaposlenih preveliko ljudi. In se prepogosto namesto resnega dela ukvarjajo z lastnimi (strankarskimi?) zadevami in si za lastni obstoj izmišljajo nove in nove zadeve, ki jih potem državljani drago plačujemo.
Bili ste tudi član odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ali menite, da je slovensko kmetijstvo tako kot gospodarstvo v krizi?Absolutno. Poleg slabe vodstvene politične strukture v zadnjih letih (kar posledično še bolj pokaže slabo delovanje uradnikov, kjer se različni organi – tudi znotraj ministrstva ne morejo dogovoriti) so kmetijstvo v zadnjih letih prizadele tudi mnoge naravne nesreče. Tudi različni deležniki so premalo povezani in prepogosto vlečejo vsak na svojo stran. Kmetje pa vse to mirno prenašajo in plačujejo. In morda čakajo na novega Matijo Gubca. Samo poglejmo par odločitev ministra Židana: prevoznice, vpeljava astronomskih odškodnin zaradi spremembe namembnosti (kmetijskih) zemljišč, zakon o vinu, nepremičninski davek, politika glede katastrskega dohodka,… Očitno (naravna) nesreča res nikoli ne pride sama, ampak ji »štango« drži še napačna politika.
Kakšni so vaši cilji in načrti za tokratni mandat? V katerih delovnih telesih se boste angažirali?Verjetno bom deloval v istih odborih kot v preteklem mandatu. Zaradi predčasnih volitev je še kar nekaj odprtega. Mislim, da je kljub koaliciji, ki se nakazuje, potrebno ljudem dopovedati, da visoki davki in preveč birokracije ubijajo potenciale države. Jim dopovedati, da izključno javno (zdravstvo, šolstvo, ..) nikakor ni zastonj, še manj edino idealno. Da so obvezna članstva v zbornicah preživeta. In zakonodaja, ki jo bom odpiral oziroma podpiral, bo šla v tej smeri. Seveda pa bom vedno zagovarjal tudi dobre rešitve za Posavje (npr: t.i. jedrska renta, drugi blok NEK, plovnost reke Save z motornimi vozili, izgradnja 3. razvojne osi, nedokončani projekti ob HE na spodnji Savi).
Kaj menite o tem, da je v tokratnem sklicu parlamenta toliko novih obrazov? Menite, da bo to kako vplivalo na delo poslank in poslancev?Novi obrazi so dobrodošli. A več kot 2/3 novih obrazov zna biti vsaj na začetku velika cokla delovanja parlamenta. Za predsednika Državnega zbora smo dobili človeka, ki ne ve, kako poteka samo delovanje državnega zbora. Doktorski nazivi ne prinašajo nujno boljšo kvaliteto dela parlamenta. Akademsko delo na žalost mnogokrat nima preveliko stika z realnimi problemi. Ne na nivoju države, ne na nivoju vsakodnevnega življenja.
Bi lahko potegnili kakšne vzporednice med delom občinskega svetnika in poslanca? Vam izkušnje pri delu občinskega svetnika kakorkoli pomagajo tudi pri izkušnjah opravljanja funkcije poslanca?V prednosti s(m)o tisti, ki aktivno delujemo v lokalni skupnosti. Ker poznamo konkretne probleme. Na vseh področjih – prostorske zadeve, kmetijstvo, šolstvo, zdravstvo, … In potem veliko lažje sprejemaš odločitve, ko ne govoriš le abstraktno. Sam osebno težko poslušam politike, ki veliko govorijo, a nič ne povedo. Ker se ne poglobijo v določeno vsebino. Ker je pač ne poznajo. Če v parlamentu ni več županov in podžupanov, se to na kvaliteti delovanja pozna.
Kakšna je vaša ocena trenutne politične situacije?Na žalost imam občutek, da bo še slabša. Iz leve vlade gremo še v bolj levo vlado. Ki bo zaradi medijske podpore pasivna. V ozadju pa bodo vladale stare strukture, ki se jim bodo pridružili novi/mlajši »strici iz ozadja«, ki bodo želeli svojih 5 minut slave oziroma 5milijonov evrov na računu. V tem mandatu (kolikor bo pač trajal) bo slavil javni sektor. Kar pa zna biti dokončno pogubno za državo.
Kaj menite, bi bilo potrebno storiti za izhod Slovenije iz krize?Premalo prostora, da bi vse našel. Imam občutek, da je treba državo »obrniti na glavo«. Osnovne ideje, ki jih bi pametna vlada morala zasledovati, pa so: razbremenitev gospodarstva, nižji davki, večja zaposlenost ljudi, učinkovita uprava, spodbude za mlade. Osnutek koalicijske pogodbe pa kaže popolnoma druge prioritete. Ki se kaže kot nadaljevanje politike vlade Alenke Bratušek. Kjer bo javni sektor še večji vladar. In se bo še vedno zadolževalo – dokler bo pač šlo, se bo plenilo po državnih podjetjih in se skrivalo za nacionalnim interesom. In bo javno zveličavno, zasebno pa preganjano. No, najhitrejši izhod bi bil stabilna vlada, ki bi hitro zavihala rokave in ne bi životarila za krinko demagogije. Tega pa na žalost leve vlade niso sposobne.
Kaj vam pomeni prostovoljstvo? In kako ocenjujete delo prostovoljnih organizacij v Sloveniji?Zadoščenje in zadovoljstvo. Gre za slog življenja, ko rad pomagaš. Sam uživam, ko vidim, da storim nekaj dobrega. In je že beseda »hvala« dovolj, da ti polepša dan, teden, mesec. Slovenci smo zanimiv narod. Znamo se skregati zaradi malenkosti, a ob nesreči drugega znamo takoj stopiti skupaj. Kjer so na žalost še vedno posamezniki, ki želijo to unovčiti za svojo korist. Izrekam podporo prostovoljnim organizacijam. Marsikdaj rešijo in naredijo tisto, kar »država« ne zna.
Kako preživljate prosti čas – kar vam ga preostane?Najbolj uživam, če grem z družino na sprehod. Pa četudi je naporno pri dveh majhnih otrocih. Uživam tudi, ko kakšen večer preživim v družbi z dobrimi prijatelji.