Tomaž Lisec: V SDS imamo rešitve za malega kmeta na področju katastrskega dohodka

Zadnji dan januarske seje Državnega zbora poslanke in poslanci na predlog poslanske skupine SDS razpravljajo tudi o predlogu novele zakona o katastrskem dohodku. V imenu predlagatelja je stališče podal poslanec Tomaž Lisec.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

TOMAŽ LISEC: Predsednik, hvala za dano besedo. Spoštovani državni sekretar, kolegi, kolegice, vsem skupaj lep pozdrav. Pred nami je zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka. Na hitro povedano, kaj je katastrski dohodek; to je v bistvu osnova, na kateri lahko povemo, ali bo kmet sploh preživel, ali bo stagniral, ali pa bo morda, kar je sicer za slovenske razmere malo čudno, celo uspel. Ta zakon, ki je pred nami, je v bistvu druga stopnja zakona, ki je bil pravkar pred nami, zakona o dohodnini. Zakaj? Pri zakonu o dohodnini smo v SDS predlagali rešitev, to je dvig katastrskega dohodka, ki se šteje kot za zavezanca za plačilo dohodnine iz naslova, iz 200 na 500 evrov pa sva le dva poslanca govorila o tem pomembnem vprašanju, ki se dotika tudi kmetov.

Ampak kot rečeno, pred nami je zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki ima kar dolgo brado. Sam se spomnim, da v mandatu 2011–2014, pa tudi v tem mandatu, smo se, mislim da trikrat srečali na nujnih sejah Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s tem vprašanjem. Poslanska skupina SDS je dvakrat vložila zakon v proceduro, enkrat po tistem, ko smo imeli tako imenovani žledolom, da ne bi dvignili katastrskega dohodka, in drugič smo predlagali katastrski dohodek, podaljšanje tistega obdobja, ko se ministrstvo za kmetijstvo ni znalo soočiti z novo metodologijo.

In tudi v poslanski skupini SDS na žalost ugotavljamo, da ko govorimo o katastrskem dohodku, da ni nikjer na spregled ministra, pristojnega za kmetijstvo, mag. Dejana Židana, ki se vedno skriva v varnem okrilju Ministrstva za finance, da naj oni nasprotujejo zakonskim predlogom, ki jih predlagamo v poslanski skupini SDS. Že ko se je sprejemal trenutno veljavni zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka, smo v poslanski skupini SDS opozarjali, kaj se bo zgodilo s slovenskim kmetom, če bo ta zakon prišel v veljavo in kaj se bo slovenskim kmetom zgodilo, če bo ta zakon 100 % prišel v veljavo. Že takrat so pritiskali ljudje, ki so na svojih lastnih izračunih pokazali, kako brutalen je ta nov katastrski dohodek, kako brutalna je ta nova metodologija in kaj to pomeni za slovenskega kmeta. Pa citiram enega strokovnjaka: »Z novim zakonom bo finančno ministrstvo katastrski dohodek kmetom dvignilo v nebo, v različnih delih Slovenije so pričakovani dvigi katastrskega dohodka za 700 do več kot 2.000 %.« Kmete to, seveda, jezi, saj je katastrski dohodek osnova, tako za izračun njihove dohodnine, kot za izračun članarine za Kmetijsko–gozdarsko zbornico. Pa da ne govorimo, kakšen vpliv ima katastrski dohodek na socialne transferje, o katerih smo tudi malo prej pri prejšnjem zakonu veliko govorili.

Skratka, intenca današnjega dneva, intenca obeh zakonov je zelo preprosta. Predvsem tiste majhne kmete pustiti, da delajo z dvema ukrepoma, ki ju predlagamo v poslanski skupini SDS. Prvi ukrep je tisti, ki smo ga imeli pri zakonu o dohodnini, to je da dvignemo prag katastrskega dohodka iz 200 na 500 evrov. Manj dela za davčno upravo in poenostavitev življenja predvsem tistih najmanjših kmetov, ki so največja dodana vrednost slovenskemu kmetu, a se največkrat spopada s preveč birokracije.

In drugi ukrep, ki je, je ta zloglasna prehodna določba, ki si jo je ta vlada izmislila pri sprejemanju trenutno veljavnega zakona, to pa je, da se za leto 2017 katastrski dohodek in pavšalno oceno dohodka na čebelji panj pripišeta v vrednosti 40 % tistega, kar je izmerjenega. Potem pa v letu 2018, 2019 dvig tega izračuna do dokončnega izračuna, torej 100 % katastrskega dohodka v letu 2020. Kaj pomeni? Ta vlada je sprejela zakon, ki bo leta 2020 naredil izginotje majhnega, malo večjega slovenskega kmeta. Da se bo končno uresničila želja ministra Židana, da ima pred seboj le nekaj 100 največjih kmetov. Da ne govorimo o vseh ostalih učinkih, ki jih bo imel ta zakon, če bo trenutno veljavni zakon deloval tudi v prihodnje. Zato v poslanski skupini SDS predlagamo, da se ta, za enkrat začasni ukrep, torej, da se pripiše 40 % vrednost katastrskega dohodka za leto 2017, spremeni v trajni ukrep, da omogočimo preživetje tistega majhnega in pa srednjega slovenskega kmeta, več pa v nadaljevanju.