Tomaž Lisec: " Pri nujnosti izgradnje projekta tretje razvojne osi politična barva ne bi smela imeti vpliva."

Tretja razvojna os je zelo pomembna komponenta, ki lahko našemu gospodarstvu prinese marsikatero korist. Poslanke in poslanci na današnji redni seji Državnega zbora postavljajo poslanska vprašanja ministrom in ministricam.

Poslanec SDS Tomaž Lisec je ministru za infrastrukturo in prostor Samu Omerzel postavil vprašanje v zvezi z izgradnjo tretje razvojne osi.

TOMAŽ LISEC: Predsednik, hvala za besedo. Ministri in ministrica, kolegi in kolegice. Moje vprašanje so bo nanašalo na tretjo razvojno os. Za razliko od preteklih časov, ko so posamezniki iz poslanskih vrst postavljali vprašanja samo za določene krake, glede na to od kod prihajajo, bi se sam skušal osredotočiti na celotno traso. Kot vsi vemo v letu 2006, ko je nastala strategija prostorskega razvoja Slovenije je bila tretja razvojna os pomemben korak naprej, predvsem pri tem združevanju od Koroške do Bele krajine. Od leta 2008 do 2011 se na žalost ni zgodilo skoraj nič na tem projektu oziroma se je delalo vse, da se ta projekt ne bi aktivno nadaljeval. V letu 2012 so bili neki premiki in sedaj prehajam na bistvo, na leto 2013 in seveda tudi na leto 2014, 2015, na obdobje našega mandata oziroma tudi vašega mandata.

Govoril bom na splošno, ne o posameznih krakih, ker potem bi lahko verjetno celotno razpravo govoril o tem, od kod prihajam in kaj si želim, katera izvedba je zame najbolj sprejemljiva, ampak mislim, da to ne bo prineslo dejanske koristi. Sprašujem vas, glede tretje razvojne osi predvsem v tej smeri, kajti, za to koalicijo je v besedah velik poudarek velikih infrastrukturnih projektov, pred nami pa je tudi evropska perspektiva 2014-2020. In mislim, da ko to dvoje združimo za naslednjih šest, sedem let mislim, da je tretja razvojna os zelo pomembna komponenta, ki lahko prinese našemu gospodarstvu, našim državljanom in pa tudi našemu prevozništvu marsikatero korist.    

Jaz od vas danes ne pričakujem nekih utopičnih odgovorov. Verjamem, da ne boste postregli z odgovorom o tem, da bo verjetno tretja razvojna os potem, ko boste končali vaš  mandat, za polovico cenejša in enkrat hitreje narejena, ker verjamem, da to ni izvedljivo. Me pa predvsem v prvi vrsti zanima časovnica, tako na vsebinskem in tudi na finančnem delu, od tega kaj je bilo letos narejenega oziroma kaj se predvideva v naslednjih dveh letih, tako uredb oziroma državnih prostorskih načrtov, javne razgrnitve le-teh, kako je z odkupi zemljišč in seveda vaši pomisleki ali vaša predvidevanja kdaj se bo lahko začela izgradnja posameznih krakov. Nekateri bolj pritiskajo na severnem delu, nekateri na južnem. Jaz prihajam bolj iz srednjega dela in me resnično zanima kdaj bo kdo prišel na vrsto. Morda pa v nadaljevanju tudi glede vpliva lokalnega prebivalstva in pa sodelovanja z ostalimi ministrstvi. Hvala.

SAMO OMERZEL: Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovani gospod Lisec hvala za vprašanje. Mi smo naredili lep pregled sami aktivnosti na tretji razvojni osi. Moram na začetku podati, da vsekakor tretja razvojna os je pomemben del razvoja Slovenije. To se z vami absolutno strinjam. Delimo jo v resnici na severni in južni del, pa tudi znotraj severnega in južnega dela potem na posamezne etape, in sicer v severnem delu sam odsek Šentrupert – Velenje, to verjetno zelo dobro poznate, smo leta 2012 doživeli negativno okoljsko presojo, tako da je bila odločitev vlade takrat da se študija variant umakne. Mi na tem segmentu, na tem odseku trenutno vodimo zelo aktivno vse aktivnosti povezane z novo študijo variant. Sama razgrnitev študije variant je zastavljena v tej smeri, da se vse deležnike, vse aktivne strani v tej zgodbi vključi pred samo javno razgrnitvijo, zato da preprečimo tisto slabo izkušnjo iz preteklosti, torej da pridemo z varianto, ki je sprejemljiva, ki je v tej fazi da potem lahko naprej sam proces teče.

Planirano je, kar se tiče samih aktivnosti javne razgrnitve, da bo sama javna razgrnitev in potem prostorsko umeščanje narejeno in zaključeno v letu 2014.

Drugi odsek Velenje – Slovenj Gradec, postopek prostorskega umeščanja je zaključen. Na Vladi smo imeli avgusta 2013, avgusta 2013 je bila sprejeta uredba o državnem prostorskem načrtu.
Tretji odsek Slovenj Gradec – Dravograd. Na tem odseku dejansko je prišlo po podrobnih analizah študijah prometa do spoznanja, da sama zahteva in kapacitete tega odseka nikakor ne opravičujejo, da bi se na tem odseku gradila avtocesta, da bi se gradil nov odsek, zato gre tukaj odločitev v tej smeri, da se opravi modernizacija obstoječega omrežja.

Ko govorimo o južnem delu, na tem segmentu imamo prvi odsek med Novim mestom in Malinam. Tu je bila uredba o DPN-ju sprejeta decembra 2012, drugi odsek Maline – Metlika in naprej potem Črnomelj, torej mejni prehod Metlika in Črnomelj, tukaj pa potekajo aktivnosti javna razgrnitev okoljskega in osnutka DPN-ja je predvidena za november 2013 in potem seveda odsek, ki se navezuje na prejšnjega je pa Črnomelj – Vinica, kjer pa planiramo, da bo prostorsko umeščanje opravljeno v letu 2014. Vsa ta dokumentacija in vse to planiranje je osnova za to, da lahko začnemo z gradbenimi dovoljenji in potem s samo gradnjo. Sama gradnja pa je povezana z virom financiranja.

Kar se tiče evropskih fondov, moram reči, da v novi finančni perspektivi poudarka na cestah ni, tako da kar se tiče samih investicij in črpanja fondov iz evropskih sredstev, verjamem, da bo zelo težka in bomo morali iskati druge vire. Sam osebno želim, da bi ta del 3. razvojne osi v Sloveniji zaživel, vendar pa edina realna možnost, da bomo ta odsek financirali, zdaj ali v celoti severnega, južnega ali po posameznih segmentih in prioritetah, vsekakor morali graditi, ga pa predvsem vidim v tem, da iščemo koncesionarja za celotne slovenske avtoceste in v pravilnem konceptu in oblikovanju koncesije za naše avtoceste postavimo pogoj tudi investicije in razvoj 3. razvojne osi. Hvala.

TOMAŽ LISEC: Hvala, minister. Strinjam se, da gre za pomemben projekt in ga podpirate, deloma ste le nakazili, pa tudi posamezna dejanja oziroma nadaljevanje nekih zgodb iz preteklosti gredo v tej smeri. Morda za začetek, glede finančnega vidika, ja, evropska perspektiva jasno, približno načrtuje da ceste oziroma infrastruktura ni najbolj pomembnejša tema. Sami ste govorili o koncesionarju, pa me zanima glede na javno znano floskulo o nacionalnem interesu: Ali ste za to kot minister oziroma če bo interes s strani kakšnega tujca, da bo lahko vstopil v slovensko infrastrukturo kot koncesionar.

Potem pa še dve zadevi: Ena je, kako sodelujete pri projektu z ostalimi ministrstvi? Moram reči, da ne samo pri tem projektu, verjetno tudi preko kakšnih drugih projektov je kakšno ministrstvo, tukaj govorim o Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, včasih prej cokla, kot pa razvoj pri posameznih projektih.

In še ena stvar: Zanima me tudi vpliv lokalnega prebivalstva. Vemo, ponekod se pojavljajo civilne iniciative, ki so dokaj močne, ponekod so tudi dokaj močni županskih lobiji, ki svojo politiko ne gradijo na tem, ali so na levi ali na desni, ampak izključno na svojih osebnih interesih. In te interesi gredo včasih oziroma v večini na škodo gospodarstvu ali pa vpliva na okolje. In za zaključek, zanima me glede na to, da je neka študija pokazala vprašljivost glede prave ekonomske učinkovitosti. Jaz upam, minister, da v nadaljevanju tega projekta ta podprag ekonomske učinkovitosti ne bo za kakšnega uradnika na vašem ali pa na kakšnem drugem ministrstvu pomemben faktor v tem, da se ta projekt zaustavilo. Skratka, pričakujem nadaljevanje aktivnosti pri tem projektu. Hvala.

SAMO OMERZEL: Gospod Lisec, hvala za dodatna vprašanja. Ko govorim o koncesiji in Darsu jaz absolutno podpiram, da to koncesijo podelimo in gremo v tej smeri naprej. Seveda tukaj se moramo jasno zavedati. Tukaj ne govorim o prodaji infrastrukture, ampak govorim o upravljavskem delu, tu moramo biti popolnoma jasni, torej sama infrastruktura mora ostati v državni lasti, je strateškega pomena in to vsekakor ne sme biti predmet privatizacije. Pri podeljevanju same koncesije je seveda izredno pomembno, da je sama koncesijska pogodba kvalitetno, jasno, s popolnoma jasnimi cilji pripravljena, da točno vemo, kaj se podeljuje v okviru koncesije in kaj je del infrastrukture, ki ni del te koncesije. Sama priprava koncesijske pogodbe za primerjavo lahko povem, da je Hrvaška vlada ta del že opravila. Oni so izbiro svetovalca pri podeljevanju koncesije razpisali razpis v vrednosti 6 milijonov evrov. Torej govorimo o resnih številkah, ker je seveda razumljivo, v primeru, ko govorimo o milijardnih koncesijskih pogodbah, vsekakor to mora biti pripravljeno na nivoju z mednarodnim neodvisnim strokovnjakom, ki ima izkušnje na tem področju in ki ima reference. To tudi daje kredibilnost takšnim strokovnjakom.

Kar se tiče samega sodelovanja z ostalimi resorji in ostalimi ministri. Predvsem ste izpostavili Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Jaz moram reči z ministrom Židanom zelo korektno sodelujeva. Seveda imamo velikokrat različne poglede, različna stališča, a vse teme, ki sva jih do danes imela, sva uspela se spogajati in na koncu skupni cilj, ki je seveda v interesu te države in državljanov. Torej ne v interesu Ministrstva za prostor, energijo, infrastrukturo, ne v interesu Ministrstva za kmetijstvo in okolje, vendar v interesu države. Ko govorimo o vplivih lokalnih veljakov lokalnih skupnosti levih in desnih, jaz z nastopom svojega mandata sem se odločil in temu bom tudi sledil, enkrat na enem koalicijskem usklajevanju sem slišal, da se pločniki gradijo samo tam, kjer so desni župani, da se potem ceste ne gradijo tam, kjer so levi župani. Jaz sem se v resnici odločil, da ne bom gradil ne levih, ne desnih pločnikov, ampak da bom gradil samo mostove. Morda kdaj pa kdaj tudi kakšen tunel.

In pa sama ekonomska učinkovitost, seveda to je pa ena od osnovnih načel, eden od osnovnih ciljev tudi pri tretji razvojni osi. Jaz sem prepričan, da odsek navezave od Novega mesta do Karlovca je del, ki dejansko povezuje slovenski avtocestni križ s hrvaškim avtocestnim križem, ki se potem naprej odpira proti Dalmaciji in proti zahodnemu Balkanu in ta del sem vsekakor prepričan, da ekonomska upravičenost … / opozorilni znak za konec razprave./… sporna. Bi pa želel, da je to del koncesionarja in da sam presodi o tej ekonomski upravičenosti.

TOMAŽ LISEC: Hvala predsednik. Mislim, da sva midva z ministrom in verjetno še kdo, ki naju posluša, strinja, da gre za zelo zahteven projekt, ki ne samo zadeva vaše ministrstvo, ampak več ministrstev, zelo se z vami strinjam, da gre kot ste rekli za projekt, kjer politična barva ne bi smela imeti vpliva na izgradnjo tretje razvojne osi. Torej ta projekt tangira tako leve, kot desne poslance. Danes sva govorila o celotnem poteku tretje razvojne osi, ne pa o posameznem kraku, tako kot je bila večkrat debata v preteklosti. Zato predlagam, da se o tem vprašanju, ki je tudi strokovno zelo zapleteno opravi tudi širša razprava na seji Državnega zbora. Minister verjamem, da boste imeli takrat več časa, da predstavite še bolj analitično dejansko stanje, da od tistega časa morda kašnemu uradniku na vašem ministrstvu daste še kakšno dodatno nalogo s tega področja in nam prinesete tudi kakšno nove informacije. V primeru, če je ta postopkovni predlog izglasovan, minister, vsakega pol leta boste pač deležni mojega poslanskega vprašanja o celotni trasi, ne o tisti trsi kjer jaz živim. Hvala.