Tomaž Lisec ministrici postavil vprašanje glede posvojitve otrok
četrtek, 25. 6. 2015Zanima me, katere napore je država Republika Slovenija naredila, da bi sklenila sporazume s posameznimi državami, da bi slovenskim državljanom lažje in hitreje omogočala posvojiti otroka? Poslanec SDS Tomaž Lisec je na ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s posvojitvami.Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Po podatkih iz informacijskega sistema, ki je pripravljen za področje posvojitev, je (april 2015) na centrih za socialno delo v Sloveniji skupno 509 vlog za posvojitev – od tega je 369 parov/posameznikov že ocenjenih kot možni oziroma primerni posvojitelji, za ostalih 140 pa končno mnenje s strani centrov za socialno delo še ni bilo podano. V letošnjem letu je bilo, po podatkih iz informacijskega sistema, na centrih za socialno delo vloženih 5 novih vlog za posvojitev, v letu 2014 pa je bilo na centrih za socialno delo vloženih 46 novih vlog za posvojitev.Ne glede na to, ali želijo pari posvojiti otroka iz Republike Slovenije ali iz tujine, je postopek posvojitve s strani slovenskih organov isti.Republika Slovenija je podpisala in ratificirala Konvencijo o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah (Uradni list RS, št. 14/99 – MP, v nadaljevanju Haaška konvencija), ki je začela veljati 1. 5. 2002. Seveda je mogoče posvojiti otroka tudi iz držav, ki niso podpisnice omenjene konvencije, je pa potrebno poudariti, da v postopkih mednarodnih posvojitev velja, da vedno država otroka določa pogoje in postopek posvojitve. Odloča torej kateri otrok se sploh lahko posvoji in če se lahko posvoji v tujo državo. Država otroka tudi odloča o tem, katere dokumente je potrebno pripraviti in v kakšni obliki, če želi tujec posvojiti otroka iz njihove države. V kolikor pride do posvojitve v tujini, akt o posvojitvi izda pristojni organ v državi otroka, v Sloveniji pa ga mora priznati naše sodišče, da je veljavno tudi na območju naše države. V takem primeru se mora par/posameznik, ki želi posvojiti otroka iz države, ki ni podpisnica Haaške konvencije, sam obrniti na pristojne organe v državi, od koder želijo posvojiti otroka. Po zadnjih podatkih je to konvencijo podpisalo in ratificiralo okoli 80 držav, kar pomeni, da lahko slovenski državljani vložijo vlogo za posvojitev iz tujine na podlagi konvencije v katerokoli državo podpisnico (seveda pa ni jamstva, da bo do posvojitve tudi dejansko prišlo). Zanima me, katere napore je država Republika Slovenija naredila, da bi sklenila sporazume s posameznimi državami, da bi slovenskim državljanom lažje in hitreje omogočala posvojiti otroka?
Po podatkih iz informacijskega sistema, ki je pripravljen za področje posvojitev, je (april 2015) na centrih za socialno delo v Sloveniji skupno 509 vlog za posvojitev – od tega je 369 parov/posameznikov že ocenjenih kot možni oziroma primerni posvojitelji, za ostalih 140 pa končno mnenje s strani centrov za socialno delo še ni bilo podano. V letošnjem letu je bilo, po podatkih iz informacijskega sistema, na centrih za socialno delo vloženih 5 novih vlog za posvojitev, v letu 2014 pa je bilo na centrih za socialno delo vloženih 46 novih vlog za posvojitev.Ne glede na to, ali želijo pari posvojiti otroka iz Republike Slovenije ali iz tujine, je postopek posvojitve s strani slovenskih organov isti.Republika Slovenija je podpisala in ratificirala Konvencijo o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah (Uradni list RS, št. 14/99 – MP, v nadaljevanju Haaška konvencija), ki je začela veljati 1. 5. 2002. Seveda je mogoče posvojiti otroka tudi iz držav, ki niso podpisnice omenjene konvencije, je pa potrebno poudariti, da v postopkih mednarodnih posvojitev velja, da vedno država otroka določa pogoje in postopek posvojitve. Odloča torej kateri otrok se sploh lahko posvoji in če se lahko posvoji v tujo državo. Država otroka tudi odloča o tem, katere dokumente je potrebno pripraviti in v kakšni obliki, če želi tujec posvojiti otroka iz njihove države. V kolikor pride do posvojitve v tujini, akt o posvojitvi izda pristojni organ v državi otroka, v Sloveniji pa ga mora priznati naše sodišče, da je veljavno tudi na območju naše države. V takem primeru se mora par/posameznik, ki želi posvojiti otroka iz države, ki ni podpisnica Haaške konvencije, sam obrniti na pristojne organe v državi, od koder želijo posvojiti otroka. Po zadnjih podatkih je to konvencijo podpisalo in ratificiralo okoli 80 držav, kar pomeni, da lahko slovenski državljani vložijo vlogo za posvojitev iz tujine na podlagi konvencije v katerokoli državo podpisnico (seveda pa ni jamstva, da bo do posvojitve tudi dejansko prišlo). Zanima me, katere napore je država Republika Slovenija naredila, da bi sklenila sporazume s posameznimi državami, da bi slovenskim državljanom lažje in hitreje omogočala posvojiti otroka?