Tomaž Lisec: Minister Židan si bo ustvaril kadrovski in finančni fevd s 40 milijoni evrov, talci pa bodo državni gozdovi
ponedeljek, 23. 11. 2015V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.
TOMAŽ LISEC: Predsednik, hvala za dano besedo. Minister z ekipo, kolegi, kolegice, lep pozdrav v imenu Poslanske skupine SDS. Nekaj dejstev, ko so na oblasti leve vlade. Želja po širjenju nacionalnega interesa, kar plačajo davkoplačevalci, širjenje velikih na račun majhnih, širjenje države na račun zasebnega, veliko vloženih sredstev v projekte brez učinka in žalostna zgodba s področja koncesij. Mene osebno koncesije na področju gozdarstva spominjajo na koncesije na področju dimnikarstva – megla, megla, brez razpisov, brez evidenc, brez nadzora, plačajo pa državljani in državljanke. Skratka, v Poslanski skupini SDS v prvi obravnavi ne bomo podprli predlaganega zakona, in menimo, da je neprimeren za nadaljnjo obravnavo.
Pa dovolite v začetku par razlogov, zakaj smo se tako odločili, seveda pa bomo, če boste, predvsem koalicijski poslanci potrdili nadaljevanje zakonodajnega postopka, v nadaljevanju razložili tudi nekaj naših predlogov, ki menimo, da bi ta zakon občutno izboljšali. Če tega zakona ne bomo občutno izboljšali, bomo dobili še en slab primer slabega zakona, ki bo imel še slabše praktične učinke.
V okviru gospodarjenja z gozdovi in delovanje deležnikov na področju gozdarstva, je opredeljen z zakonom o gozdovih, in zato bi po našem mnenju morali najprej sprejeti vsebinske prilagoditve tega zakona, in šele po sprejemu tega zakona urejati upravljanje državnih gozdov, ali pa morda vse skupaj kar združiti. V krovnem zakonu je posebno pozornost treba nameniti gozdovom, katerih potencial je, kot danes vsi ugotavljamo, slabo izkoriščen. Ti neizkoriščeni gozdovi pa so temeljni izziv in potencial bodoče uspešnosti slovenske gozdno-lesne verige, o kateri veliko govorimo, a malo naredimo. Predlog zakona, ki je pred nami, zmotno in zavajajoče utemeljuje spremembe ureditve gospodarjenja z gozdovi v lasti Republike Slovenije na način, da bo nova gospodarska družba dosegala boljše poslovne rezultate v primerjavi z dosedanjim načinom upravljanja z gozdovi.
Trenutno donos v državnih gozdovih znaša skoraj 30 %. V letu 2014 je bilo zaznati odmik zaradi žledu, a je kljub temu donos dosegel 20 %, ki pa ga ministrstvo v predlogu zakona opredeljuje kot temeljni cilj pri opravljanju z državnimi gozdovi. Torej, kje je tukaj napredek? Vsi pa vemo, da imamo Zavod za gozdove, sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, Gozdno gospodarstvo, različne nadzorne inštitucije, ampak kar na enkrat bomo dobili novo podjetje, kjer se bosta cedila med in mleko, kar je po našem mnenju zgrešeno in napačno.
V predstavitvi zakona o gospodarjenju z gozdovi v Republiki Sloveniji je zmotno in zavajajoče predstavljena ocena finančnih posledic. O tem še malo v nadaljevanju. 20 milijonov za vzpostavitev, po našem mnenju strankarskega podjetja, ki mu bomo dali še 20 milijonov evrov državnih poroštev za njegov razvoj. Skratka, 40 milijonov za nekaj, kar v takšni ali drugačni obliki že imamo, ampak seveda, ker očitno ni dovolj dobro za posameznike, strankarske veljake in verjetno še koga, bomo ustanovili novo državno podjetje. Tudi v Sloveniji imamo slabe izkušnje z različnimi verigami in ko danes govorimo o verigi na področju lesnega in gozdnega razvoja, vemo, da pri teh verigah je veliko piarja, veliko vrženih sredstev pa slab izkupiček. Če s slovenskim zajtrkom rešujemo lokalnega kmeta, smo storili premalo. Še z vzpostavitvijo državnega podjetja mislimo, da rešujemo lesno in gozdarsko verigo, naredimo premalo, predvsem pa narobe.
Predlog, ki je pred nami, tudi ne ponuja strategije razvoja gozdarstva, kar bi moral biti eden ključnih momentov, ne ponuja poenostavljanja opravljanja gospodarjenja z gozdovi in ne združuje številnih ustanov na tem področju, ampak v pravni red vnaša nov pravni subjekt. Skupna višina poroštev je prevelika za to, kar že imamo, da bi se šli neko novo igrico. Še več, predlog zakona ne ponuja rešitve za nemoteno oskrbo slovenske lesne predelovalne industrije. V krovnem zakonu je potrebno narediti ključen korak naprej v celostnem posodabljanju procesov na področju aktivnega gospodarjenja z gozdovi, ne glede na lastništvo, ter sočasno reševati ključne probleme gozdarstva in lesarstva v Sloveniji, ki pa jih po mnenju SDS ta zakon ne rešuje. Skratka, če bo zakon uveljavljen, bo od 1. 7. 2016 delo v gozdovih v lasti Republike Slovenije v našem mnenju zastalo. To pa sta ključni dve vprašanji in sicer, za koliko časa bo zastalo delo v državnih gozdovih in kdo bo nosil odškodninske, torej finančne in pa tudi politične posledice.
Zakaj tako menimo? Praznina izkoriščanja gozdov se bo zgodila zaradi izteka koncesijskih pogodb, novega nosilca izkoriščanja državnih gozdov pa zaradi zaostanka z javnimi razpisi še ne bo. Zastavlja se vprašanje, kako in na kakšen način bomo rešili časovno zanko? Predlog predvideva novo gospodarsko družbo, ki naj bi prevzela v upravljanje državne gozdove, ampak spoštovani, vse to že imamo. Še več, če se morda spomnite, je Vlada Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše, 27. junija 2012 sprejela akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno lesne verige v Sloveniji do leta 2020 s promocijskim sloganom Les je lep, potem pa je zgodba zastala. Več kot očitno pa je, da želi ministrstvo tik pred iztekom koncesijskih pogodb narediti nekaj novega in se očitno pri tem ne zaveda večplastnega pomena gospodarjenja z državnimi gozdovi, da ne omenimo, da bodo očitno ti državni gozdovi, da je intenca tako zakona kot tudi ministrstva, da se ta delež poveča, torej gre to na račun majhnega in zasebnega.
Dejstvo je, da se ministrstvo s tem predlogom zakona obnaša kot slab gospodar, zamuja procesne roke, vezane na predčasno in učinkovito izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije, želi vzpostaviti neučinkovit in nepregleden sistem upravljanja z državnimi gozdovi, zapostavlja denacionalizacijske postopke in s tem podaljšuje proces vračanja premoženja denacionalizacijskim upravičencem in, kot sem že rekel, želi povečati, in ne zmanjšati, delež državni gozdov – spet se gremo nacionalni interes.
Zanimiva pa je tu tudi vloga Stranke modernega centra. Ko je leta 2014 prišel v javno obravnavo zakon, je večina njihovih poslancev reklo, kako so proti temu zakonu. Tudi to očitno ne bo preprečilo glasovanja za zakon s strani poslancev SMC, da so v evropski liberalni stranki Alde. Pa me zanima, ali se zavedajo, kakšno je njihovo stališče na tem področju, ali višanje državnih deležev tudi na področju gozdov, ali pa bolj liberalen sistem. Tako se boste morali enkrat, spoštovani poslanci in poslanke SMC, odločiti, ali boste pristopili k evropskim socialistom ali pa vztrajali s figo v žepu v evropski skupini Alde.
V Poslanski skupini SDS tudi verjamemo, da bodo pripombe, ki že prihajajo na ta zakon s strani Gospodarske zbornice, Sklada kmetijskih zemljišč, sindikata gozdarstva, tudi posameznih občin, v nadaljevanju doživeli še večji bum. Zato se strinjamo s Poslansko skupino Nove Slovenije, ki je že napovedala javno predstavitev mnenj o tem zakonu.
V Poslanski skupini SDS se nam pojavlja tudi vprašanje, ali je kljub uspešni praksi v določenih drugih evropskih državah v Sloveniji smiselno ustanavljati novo državno podjetje, za katero pa vemo, kakšna je njihova uspešnost v praksi – slovenska tajkunska privatizacija vsaj večjih uspešnih podjetij, slaba gospodarska rast in škoda delavcem. Skratka, ena nova rešitev, ki bo naredila slabo prakso. Minister Židan je že ob nastopu svojega mandata leta 2013 v Državnem zboru dejal, da bi po preteku sedanjih koncesij nove koncesije podelil gozdno-lesnim verigam. Po žledolomu je potem najprej razmišljal o ustanovitvi državnega podjetja zgolj za odkup lesa v zasebnih gozdovih, aprila 2014 pa je pripravil zakon o ustanovitvi državnega podjetja, ki pa ga takratna koalicija oziroma vlada po nujnem postopku ob koncu mandata le ni želela sprejeti in poslati v državni zbor.
Sedanja vlada je predlog zakona sprejela oktobra 2015 in v najboljšem primeru bo omenjeni predlog zakona sprejet ob koncu zime oziroma v začetku pomladi prihodnje leto. Državno podjetje pa je nato treba ustanoviti, postaviti vse organe, od vodstva naprej, s 1. julijem pa naj bi po mnenju predlagateljev to podjetje prevzelo gospodarjenje z državnimi gozdovi, kar je ne samo glede na slovensko prakso, ampak tudi teoretično, če preberemo predlog zakona, nemogoče. Ob tem pa je seveda treba pridobiti še kader, poslovne prostore, opremo, izvesti javne razpise, najti prostore za skladiščenje lesa in tako naprej. Zanima nas tudi, ali gre morda pri tem za zavestno zavlačevanje z namenom, da se onemogoči podaljšanje koncesijskih pogodb brez razpisa za sedanje gozdarske veljake, kar se tudi pojavlja v javnosti. Za ustanovni kapital je v zakonu, kot že rečeno, predvidenih 20 milijonov evrov, a v predlogu zakona ni nobenega dokumenta, ki bi utemeljil to višino predvidenih sredstev, le da bomo kupili neke stroje. In kot že vsi vemo, veliko že obstaja, to bi bilo treba povezati, ne pa kar tako, čez palec, dati nekemu podjetju 20 milijonov evrov na lepe oči.
Še bolj je presenetljivo, da se v predlogu zakona predvideva še 20 milijonov evrov poroštvenih obveznosti, kar je sicer všečna politična floskula, s čimer pa se v praksi niti v teoriji ne definira, v kaj naj bi poniknil denar, prejet s krediti, zavarovanimi z državnimi poroštvi. Pričakovali bi tudi, da vlada predhodno sprejme vsaj strategijo razvoja gozdarstva in lesne industrije, če že ne zakona o gozdovih. Glavni kompleksi državnih gozdov, kar je tudi problematično, so na območjih, kjer ni veliko možnosti za zaposlitev prebivalcev. Upravljanje družbe tudi ne sledi določbam zakona o Slovenskem državnem holdingu, katerega primarni cilj je ločitev funkcije države kot lastnice kapitalskih naložbo od drugih funkcij države in tako preprečiti nasprotje interesov, izkrivljenje konkurence na trgih in neenakomerno obravnavo gospodarskih družb.
Ne moremo se znebiti občutka, da je predlog zakona zavestno poslan prepozno v obravnavo, brez strategije, brez poslovnega načrta, mimo določb ostalih zakonov in pa bo tako sprejet v časovni stiski po načinu vzemi ali pusti brez potrebnih finančnih podatkov in utemeljitev. Tako si bo minister Židan po našem mnenju ustvaril kadrovski in finančni fevd s 40 milijoni evrov, čigar talci bodo državni gozdovi in državni interes, to pa vsi vemo kdo plača.
Če bo šel zakon v nadaljnjo obravnavo predlagamo, da ne bo to resnično kot strankarski projekt, da se pri sestavi organa v družbi omogoči sodelovanje vsakokratni opoziciji. V kolikor dolgoročno poslovanje družbe sploh cilj posameznikov v koaliciji je tak dodaten nadzor pri družbi, ki naj bi gospodarila z našim obnovljivim bogastvom nujen. Prav tako bi po našem mnenju k boljšemu upravljanju pripomoglo tudi ustanovitev svetovalnega odbora pri nadzornem svetu po bavarskem vzoru v katerega bi bili vključeni predstavniki različnih skupin z interesom na področju državnih gozdov.
Verjetno bi še lahko našteval, pa bom pustil še nekaj časa kolegom, da povedo svoje mnenje. In kot že rečeno, v prvi obravnavi bomo v Poslanski skupini SDS nasprotovali nadaljnji obravnavi tega zakona. Na žalost pa ne vlagamo veliko upov v to, da se bo med obravnavo zakon tako korenito spremenil, da bo tako na teoretični, predvsem pa na praktičnem delu izvedljiv, da bo omogočena slovenskim državnim gozdovom rast, ob tem pa, da bodo vsi deležniki, ki jih je kar veliko v slovensko lesno predelovalni industriji imeli nekaj od tega podjetja. Spoštovani minister, upamo, da se motimo. Hvala.”