Tomaž Lisec: Magna Steyr je gnil kompromis med vladnima strankama SMC in SD

Tomaž Lisec (176)

Magna Steyr je tipičen primer kako »ad hoch«, nesistemsko in politično se v Sloveniji ravna s kmetijskimi zemljišči.

Poslanke in poslanci zadnji dan julijske seje državnega zbora razpravljajo o priporočilu v zvezi z neaktivnostjo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana pri izgubi najboljših kmetijskih zemljišč pri projektu Magna, ki smo ga v parlamentarno proceduro vložili v poslanski skupini SDS. V imenu predlagatelja je stališče podal Tomaž Lisec.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

TOMAŽ LISEC: V poslanski skupini SDS kar nekaj let že zelo aktivno spremljamo dogajanja na področju tako imenovane kmetijske zemljiške politike in nam ni vseeno, kaj se dogaja z našo najboljšo kmetijsko zemljo, ki jo zaradi naših naravnih leg nimamo veliko. Na drugi strani smo, seveda, zelo veseli, ko v Slovenijo pride kakšen tuj investitor, da še tisti domači ne pobegnejo in ravno to je problem. Vedno je potrebno poiskati nek pameten kompromis med gospodarsko idejo in zaščito najboljših kmetijskih zemljišč. In primer Magna je tipičen primer kako »ad hoch« nesistemsko in politično se v Sloveniji ravna s kmetijskimi zemljišči. In ravno zaradi tega smo še toliko bolj pozorno spremljali celotno delovanje, predvsem pa spremljali delo ministra mag. Dejana Židana. In bolj ko smo zgodbo spremljali, več lukenj ima ta zgodba, ki se ji pravi, minister za kmetijstvo naj bi varoval kmetijska zemljišča.

Verjetno ni potrebno ponavljati nekaj zgodovinskih dejstev o prihodu Magne, niti to, da je država do sedaj namenila tako za področje urejanja poslovne cone Hoča–Slivnica pa tudi za podjetje Magna Steyr že 18,6 milijonov evrov. Zelo pa nas skrbi, ker ko na eni strani imamo sklepe resornega Odbora za kmetijstvo o zaščiti, še enkrat ponavljam, najboljših kmetijskih zemljišč, se v posmeh tem sklepom, ki jih je celo predlagala koalicijska poslanska skupina, zgodi primer Magna. Že sam zakon je imel kar nekaj problematičnih navedb, ampak v poslanski skupini SDS smo ga podprli zaradi izključno enega razloga. Na tisti seji pri sprejemanju zakona, ki se uradno imenuje zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju občine Hoče–Slivnica, smo na eno oko zamižali, da gre zopet za nesistemsko rešitev, ki so rdeča oziroma zelena nit te vlade, ampak ko so tako predstavniki vseh ministrstev pa tudi sami poslanci, predvsem tisti iz štajerskega dela, zagotavljali, da bo ta projekt prinesel v Slovenijo 3000, 3100, 3200, 3300, tako namreč se je licitiralo na tisti seji, koliko zaposlenih bo prišlo v to podjetje. Seveda smo bili navdušeni, kljub zavedanju, še enkrat, da gre za nesistemsko rešitev in da so še kar določena vprašanja, vsaj kar se tiče kmetijskih zemljišč odprta.

Ampak v nadaljevanju zgodbe, kot že rečeno, je čedalje več indicev, da gre za slabo pripravljen gospodarski projekt, ki očitno ima veliko pomanjkljivost na kmetijskem in  na ekološkem delu in tukaj se kaže, da minister Židan ni odigral vloge, ki bi jo moral odigrati. Na to nas navezuje kar nekaj zadev.

Že v sklopu sprejema zakona smo opozarjali, da se bo treba, kljub temu da zakon izven sistemske zakonodaje rešuje problematiko razlastitve kmetov, da bo potrebno s tanko mejo rahločutnosti pristopiti do kmetov in jim ponuditi nadomestna kmetijska zemljišča.

Potem so se dogajale zgodbe, kot je tako imenovani Rogoški gozd, civilna iniciativa, potem so bili pritiski na mariborski javni gospodarski zavod Rinka, naj sodeluje pri zagotovitvi zemljišč in glejte, po pol leta se nekje čudežno iz predala, v poslanski skupini SDS si drznimo reči iz političnega predala, prišla velikodušna ponudba Perutnine Ptuj, češ, zdaj pa bomo mi rešili vso zadevo in od takrat naprej ne duha ne sluha.

Najbolj je presenetljivo, ko smo v Odmevih 7. junija slišali ministra Židana, ki je  na vprašanja, ali vlada v resnici ponudila druge možnosti lokacije, odgovoril naslednje: »Tega sam ne vem zato, ker se tudi sam nisem nikoli z Magno pogovarjal. Vem pa da za kakšno informacijo sta prišla tako gospodarski minister kakor tudi predsednik vlade na vlado, in sicer, da je to za Magno dogovorjeno, da je edina možna lokacija in je to, to in da je to za vlado prioritetni projekt.« Ampak vsi vemo, kako se sprejemajo zakoni. Če gre nek zakon v proceduro, morajo potem biti tudi ostala ministrstva nekako zraven. Kajti če gre za 100 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč, je skoraj nemogoče, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ne bi vedelo, kaj se jim dogaja oziroma kaj se jim bo zgodilo. Kajti že Poslovnik Vlade Republike Slovenije namreč pravi, da morajo biti vladna gradiva usklajena z ministri in vladnimi službami, ki jih zadevajo. V zakonu ni navedbe, da se zakon ni medresorsko usklajeval.

Skratka, minister 7. junija 2017 reče, da nima pojma, kako se je dogajalo pri tem projektu in da ministrstvo za kmetijstvo ni imelo nič s tem, potem pa dobimo v poslansko skupino SDS gradivo Občine Kidričevo iz 8. novembra 2016 dopis na vlado, kjer pozivajo in predlagajo usklajevanje glede iskanja možnosti najboljših rešitev in tudi zaradi tega, ker je Kmetijsko-gozdarska zbornica opozorila, da je potrebno biti pazljiv. Ampak vlada se je očitno s figo v žepu pogovarjala z občino Kidričevo.

Ob tem smo naknadno izvedeli, da ni samo občina Kidričevo tista, ki je predlagala nadomestno lokacijo, ampak se je govorilo še o sedmih drugih lokacijah. Ampak očitno je čedalje bolj pomembno dejstvo, da je šlo za politično sprega med lokalno in tudi nacionalno politiko, ki ji prevladujeta Stranka modernega centra in Socialni demokrati, da je to projekt Vlade, ne glede na ceno, ki bo plačana.

Če Ministrstvo za kmetijstvo in Ministrstvo za gospodarsko nista igrali s figo v žepu, zakaj potem ta kronologija občine Kidričevo, ki je na primer še konec novembra 2016 dobila odgovor, da sicer je lokacija fiksna, ampak da se lahko sestanemo glede lokacije in potem dogovori in cel dan obiski med predstavniki Ministrstva za gospodarstvo in občino Kidričevo in kot rečeno s figo v žepu, kajti dejstvo je, da se je vlada odločila. Da gre tukaj predvsem za političen projekt, tudi ministra mag. Dejana Židana, ki je sicer javno govoril in še govori, kako je potrebno zaščititi najboljša kmetijska zemljišča, potem ne spoštuje sklepov pristojnega Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kaže odgovor Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo na pobudo za vzpostavitev proizvodne cone na območju občine Kidričevo.

V poslanski skupini SDS smo prepričani, da glede na to, da so bili upoštevani naslednji prednostni kriteriji, ki so govorili, da je seveda občina Hoče–Slivnica boljši partner kot Kidričevo, je po našem mnenju vse to, kar govori ministrstvo – neposredna bližina avtoceste, direkten priključek na cestno omrežje, možnost priključevanja na železniško omrežje, bližina letališča, poselitveno območje okoljski kriterij, ekonomski kriterij na strani občine Kidričevo, pa verjetno, če bi izračunali, tudi na strani občine Maribor, ki je ponudila prav tako zapuščeno industrijsko področje, ki se imenuje Tezno.

Ampak seveda, potem so prišle na eni strani besede ministra Dejana Židana, češ, delovali smo izključno strokovno. Potem je resnično vprašljiva ta stroka na ministrstvu, ki ga vodi minister mag. Dejan Židan. Kako je stroka na Ministrstvu za kmetijstvo dovolila, da 100 hektarjev najboljše kmetijske zemlje z lahkoto izpusti iz rok? Seveda, ta strokovna odločitev ima politično konotacijo. Župan Občine Hoče–Slivnica je gospod iz stranke SMC. Gospod, ki piše okoljsko soglasje je stranka SMC. Perutnina Ptuj, ki je naenkrat največji dobrotnik pri zagotavljanju nadomestnih zemljišč, vemo, kako približno uprava tega podjetja politično deluje oziroma kam sodi. In nenazadnje, tudi na razpisu, kdo bo gradil ta objekt, je bilo med osmimi izvajalci izbrano podjetje, kjer bi se lahko zelo blizu ministra Dejana Židana podpisal direktor podjetja, za katerega vemo, da prav tako prihaja iz neke kvote podjetij, ki spadajo pod vpliv stranke SD.

Skratka, veliko govora o strokovnosti, zadaj pa minister mag. Dejan Židan deluje izključno politično. In da deluje izključno politično, nas v zadnjih letih njegovega ministrovanja napotujejo problemi iz prakse, ko različne občine, različni gospodarski subjekti, nikakor ne prebijejo blokade, ki se mu reče rdeča luč Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri pridobivanju soglasij za takšne investicije. In najboljši slovenski investitorji zaradi nezmožnosti pridobivanja zemljišč gredo v tujino ali pa čakajo tudi desetletje na možnost, da bodo dobili kmetijsko zemljo ali pa tudi slovenski lastniki, ne samo, da gredo v tujino, se nikoli več ne vrnejo. Zato nas tukaj zelo moti, da minister Dejan Židan govori o enakih vatlih za vse, deluje pa namesto strokovno izključno politično. In zaradi tega ministra Židana sprašujemo, kje je njegova stroka in kje je njegova politika.

In da ne bo še enkrat pomote. V Slovenski demokratski stranki smo podprli predlog zakona, ampak čedalje bolj smo prepričani, da gre za gnil kompromis med dvema največjima vladnima strankama, od zadaj pa se že govori, tudi anonimna pisma prihajajo, zakaj je, bi šlo za 100 hektarjev. Občina Kidričevo ima 100 hektarjev, pa ni bila dovolj dobra. Občina Maribor ima malo manj hektarjev, pa ni bila dovolj dobra. In zakaj je bila Občina Hoče-Slivnica najboljše? Kot že rečeno, ker gre za politični projekt. In spoštovani, 100 hektarjev najboljše kmetijske zemlje za eno lakirnico?

Sam prihajam iz občine, kjer je na področju manj kot 25 hektarjev, stojijo podjetja mednarodne veljave, skupaj več tisoč zaposlenih. Tu pa se govori v prvi fazi, da bo zagotovljenih, 404 je zadnja številka, ampak, če bo, kajti čedalje več je indicev, da se bo ta politična sprega ministra Židana, ki želi prodati oziroma oddati 100 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč, izrodila. Sporno je tudi to, da medtem ko Ministrstvo za gospodarski razvoj govori, kako gre za največjo greenfield investicijo, imamo največ okoljskih problemov.

Za zaključek v tem uvodnem delu. Če gre za največjo državno investicijo, zakaj ste potem celotno sprejemanje občinskega prostorskega načrta prepustili lokalni skupnosti, če pa bi lahko država z državnim prostorskim načrtom veliko hitreje in bolj učinkovito rešila. Skratka, minister Dejan Židan se sklicuje s strokovnimi odločitvami, pozablja na časovnico. Sklicuje se, da ne ve, za kaj gre pri tem projektu, vsi indici pa kažejo, da točno ve, zakaj se gre, in točno ve, zakaj bo pristavil svoj politični stolček. Vse za to, da se denar obrača v pravih rokah in da se obrača na račun izgube najboljših kmetijskih zemljišč. V SDS temu odločno nasprotujemo.

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ POSLANSKO VPRAŠANJE
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti?

Preverite, vprašajte, predlagajte.