Anekdotne izkušnje kot tudi dejanske raziskave kažejo na to, da se s t. i. filtriranjem lahko zmanjša število smrtnih žrtev zaradi nepazljivosti voznikov.
Poslanec SDS Tomaž Lisec je na ministrico za infrastrukturo mag. Alenko Bratušek naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z možnostjo uvedbe t. i. "filtriranja" pri motoristih.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani,
pri t. i. filtriranju govorimo o možnosti motoristov, kolesarjev idr. enoslednih vozil, da se ob počasnem, zgoščenem prometu varno in počasi prebijajo med avtomobili proti začetku kolone. Pri tem ne gre za objestno divjanje, marveč za pripoznavanje dejstva, ki ga omenja npr. študija Lane Sharing: A Global Solution for Motorcycle Safety, da je vožnja kot del strnjene kolone za motoriste nevarna, saj ob nezbranosti avtomobilistov hitro pride do naleta od zadaj, ki se lahko za motorista konča usodno, hkrati pa med filtriranjem ni mogoč. Marsikje v razvitem svetu je to že dovoljeno, npr. v Združenem kraljestvu, Belgiji in na Nizozemskem, tolerirano je npr. v Franciji, Nemčiji in Italiji, delno zakonito (v določenih situacijah - npr. ob stoječem prometu na avtocesti) pa je med drugim v Avstriji in tudi pri nas (4. odstavek 53. člena ZPrCP).
Raziskovalci na prestižni ameriški univerzi UC Berkeley so v študiji Motorcycle Lane-splitting and Safety in California analizirali varnostne aspekte te prometne prakse in ugotovili, da motoristi, ki se poslužujejo filtriranja v primerjavi z drugimi motoristi »pogosteje vozijo med tednom in v urah, ko ljudje potujejo v službo oz. iz nje, da uporabljajo boljše čelade in vozijo pri nižjih hitrostih. Pri teh motoristih je nižja tudi verjetnost, da so uživali alkohol in da so imeli sopotnika. Motoristi, so bili v nesrečah med filtriranjem veliko redkeje poškodovani. Bistveno redkeje so utrpeli poškodbe glave, trupa, udov ali celo smrtonosne poškodbe, kot motoristi v ostalih nesrečah.«
Samo filtriranje je pravzaprav znatno manj nevarno od zgolj navadne vožnje motorja, sploh če upoštevamo, da so rezultati zaznali isto nizko stopnjo poškodb vse do hitrosti prometa 50 milj na uro (ca. 80 km/h) in ob relativni višji hitrosti filtrirajočih motoristov do 15 milj na uro (ca. 25 km/h). Anekdotne izkušnje motoristov iz krajev, kjer je to dovoljeno, kažejo na to, da se motoristi zaradi te možnosti počutijo bistveno varnejše, saj s filtriranjem bistveno zmanjšajo verjetnost naleta od zadaj, ki je za motorista bistveno nevarnejša nesreča kot za avtomobilista. To potrjuje tudi metaštudija, Avija Kurlantzicka in Benjamina Krosnerja, 2016, ki na podlagi desetih študij evropskih in ameriških institucij ugotavljata, da »študije soglasno potrjujejo, da je filtriranje varnejše od vožnje v počasnem ali ustavljenem prometu, saj zmanjšuje frekvenco prometnih nesreč motoristov in bistveno znižuje težo poškodb v nastalih nesrečah. Filtriranje izvajajo večinoma odgovorni motoristi, ki svoje motorje uporabljajo za vsakodnevno pot na delo, pri čemer (filtriranje, op. p.) zmanjšuje gostoto prometa in emisije toplogrednih plinov. Ob upoštevanju teh dejstev in hitri prilagoditvi voznikov ostalih vozil v preteklosti je legalizacija filtriranja v več državah logični korak naprej pri cestni varnosti.«
Poleg tega velja upoštevati tudi vplive na celotno prometno sliko. Študija belgijske ustanove, ki jo je ustanovila leuvenska univerza KU Leuven, potrjuje, da več motoristov na cestah, kjer lahko filtrirajo, bistveno zniža čas izgubljen v prometnih konicah. Ocenjujejo, da bi ob zgolj 10 % prestopu voznikov na enosledna vozila že samo na primarnih cestah prihranili 40 % ur čakanja v prometu. V Belgiji z 11,35 milijoni prebivalcev potencialni prihranek nanese 15.000 zapravljenih ur in 350.000 evrov dnevno. Študija iz prejšnjega odstavka potrjuje tudi, da v tovrstnem scenariju emisije toplogrednih plinov upadejo za 6 %, pri čemer je zgolj 1 % posledica menjave avtomobilov za motorje in 5 % zaradi bolj tekočega prometa ob prometnih konicah.
Končno pa gre upoštevati tudi zdravorazumske aspekte. V nasprotju z avtomobilisti, motoristi niso obdani s klimatiziranim/ventiliranim oz. ogrevanim prostorom. Ob toplih dnevih vročina, v hladnih pa mraz tako motoriste dodatno izčrpava, kar vodi k zmanjšanju prometne varnosti tako za njih kot za ostale. V nasprotju z avtomobili je veliko motorjev zračno hlajenih, kar pomeni, da jih hladi tok zraka čez motor, do katerega pa prihaja le med vožnjo. Stanje oz. izredno počasno premikanje v prometnih konicah v toplih dnevih tako skoraj zagotavlja pregretje motorja.
Anekdotne izkušnje kot tudi dejanske raziskave kažejo na to, da se s filtriranjem lahko zmanjša število smrtnih žrtev zaradi nepazljivosti voznikov.
Spoštovana ministrica, zanima me, ali lahko motoristi pričakujejo spremembe zakonodaje, ki bi omogočila t.i. filtriranje?
