Tomaž Lisec: "Kako bo sodišče zavarovalo vladavino prava v primeru Tomaža Lovšeta?"

Ni dovolj le pregon gospodarskega kriminala, svoje mora opraviti tudi sodstvo. Poslanec SDS Tomaž Lisec je na ministra za pravosodje, dr. Senka Pličaniča, naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi izvajanjem instituta varščine.

 Spoštovani minister dr. Senko Pličanič,

nedavno je Evropska komisija ugotovila, da je stanje slovenskega pravosodnega sistema nezadovoljivo, ob čemer je slovenski vladi naložila vrsto korektivnih ukrepov. Generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer pa je ob 20. tradicionalnih izobraževalnih dnevih državnih tožilcev poudarjal, da so delo državnega tožilstva letos “najbolj zaznamovali angažirano delovanje in uspeh pri izvajanju kazenskega pregona na področju gospodarskega kriminala” in da “kazenski pregon gospodarskega kriminala ostaja prva naloga tožilstva,” saj po njegovih besedah gospodarska kriminaliteta resno ogroža dobrine v družbi.

Menim, da se o trditvi, da gospodarska kriminaliteta ogroža dobrine v družbi, lahko vsi strinjamo. Vendar pa ni dovolj le pregon, svoje mora opraviti tudi sodstvo, ki se mora s postopki in osumljenci, povezanih z gospodarskim kriminalom, učinkovito spopasti.

Danes mediji objavljajo novico, da je sodišče privolilo v varščino Tomažu Lovšetu  in da mu bodo pripor odpravili, ko bo plačal. Po neuradnih informacijah naj bi varščina znašala milijon evrov. V preteklosti so mediji že poročali, da je bil Tomaž Lovše po oceni časopisa Manager na lestvici slovenskih bogatašev leta 2007 na visokem petem mestu z ocenjenih 72,8 milijona evrov. Nekaj let mu je še uspelo ohranjati bogastvo in visoka mesta: 9. mesto z 79 milijoni evrov (2008), 6. mesto s 73,6 milijona evrov (2009) in 5. mesto z 83,2 milijona evrov (2010). Prvi resni zdrs je prišel leta 2011, ko se je njegovo bogastvo prepolovilo. Leta 2011 je imel pod palcem le še 39,5 milijona evrov (12. mesto), leto pozneje pa malenkost več, in sicer 39,7 milijona evrov (13. mesto). Spomnimo, Tomaž Lovše je lani pristal na 13. mestu lestvice najbogatejših Slovencev, njegovo premoženje so v reviji Manager ocenili na 40 milijonov evrov. Lani so Tomaža Lovšeta v reviji Manager označili tudi za najvplivnejšega lobista.

Osumljenemu Tomažu Lovšetu po navedbah, ki smo jih lahko zasledili v medijih, ovadba očita, da si je pridobil za okoli devet milijonov in pol evrov premoženjske koristi. Na to naj bi kazalo neporavnanje obveznosti iz posojil in to, da ni odprodal naložb v višini šest milijonov evrov in pol, kar je Dinersu naložila Banka Slovenije, pa tudi to, da z ženo nista poravnala porabe na plačilnih karticah Dinersa, ki znaša nekaj manj kot tri milijone in dvesto tisoč evrov. S tem naj bi osumljeni Diners potisnil v tako slabo finančno stanje, da je ta zamujal pri poravnavi obveznosti do trgovcev.

Čeprav vemo, da gre za odprti postopek, katerega se ne more konkretno komentirati, pa se ob vendarle postavlja vrsta vprašanj, ki so pomembna tudi v luči zagotavljanja vladavine prava, in sicer:

1.    Ali je sodišče zavarovalo oziroma zaseglo premoženje nekdaj enega najbogatejših Slovencev in lastnika Diners Cluba po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora oziroma po Zakonu o kazenskem postopku?
2.    Ali menite, da je sicer po neuradnih podatkih varščina v višini milijon evrov ustrezna oziroma sorazmerna glede na domnevno protipravno pridobljeno premoženjsko koristjo, ki se očita Tomažu Lovšetu, in v skladu s standardi glede določanja varščine kot nadomestila za pripora?
3.    Ali menite, da so z določitvijo varščine v omenjenem primeru podana zadostna jamstva za zagotovitev njegove navzočnosti v kazenskem postopku?
4.    Ali so v konkretnem primeru dana kakršnakoli druga jamstva osumljenega v zvezi s tem, da ne bo zapustil prebivališča?
5.    Ali je bil z odločitvijo o varščini namesto pripora v konkretnem primeru sprejet tudi sklep, da v primeru pobega varščina pripade državnemu proračunu?
6.    Prosim za podatek o številu postopkov, ki so povezani z določitvijo varščine v primerih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete na slovenskih sodiščih od leta 2005 dalje? Pri tem prosim za ločene podatke, koliko je bilo podanih zahtev, kdo je bil predlagatelj, koliko predlogov je bilo odobrenih in koliko zavrnjenih? Obenem prosim za podatek, ali je bil v primerih, ko je bila odobrena varščina kakšen pobeg osumljenca?
7.    Ali je narejena kakšna analiza, kako nadomestitev pripora z varščino vpliva na potek kazenskega postopka?