Tomaž Lisec: »Dualni sistem vzpostavlja kulturo vzgajanja dobrega kadra za posameznega delodajalca.«
sreda, 17. 12. 2014»Dejstvo je, da v Sloveniji že od leta 1990 dolgo govorimo o nujni povezanosti poklicnega in strokovnega izobraževalnega procesa z gospodarstvom. Predvsem govorimo. A skoraj nič ne naredimo. Poleg tega se v zadnjih letih srečujemo predvsem z nizkim vpisom v poklicne srednje šole. Poleg tega pa so slaba gospodarska situacija, nestabilna davčna in socialna politika ter propad številnih podjetij v zadnjih letih povzročili upadanje zanimanja delodajalcev za izvajanje poklicnega izobraževanja in hkrati povzročili tudi upad ugleda določenih poklicev,« je dejal poslanec SDS Lisec. Podal je tudi ugotovitev, da so določeni poklici zaradi napak v izobraževalnem sistemu skoraj izginili iz ponudbe. »Sočasno se soočamo z veliko strukturno brezposelnostjo mladih, mnogo mladih pa ravno s temi pridobljenimi poklici odhaja »s trebuhom za kruhom« v države, ki so obrti, gospodarstvu in pa mladim bolj naklonjeni. Dualni sistem se bo po našem prepričanju uveljavil predvsem tam, kjer so uspešna podjetja in gospodarske družbe. To pa pomeni tudi, da se bo ugled poklicev dvignil,« je dejal poslanec SDS.
Poslanec Lisec je ob tem poudaril, da želimo obstoječo zakonodajo poklicnega izobraževanja nadgraditi oziroma dopolniti, da se ob obstoječem sistemu omogoči še dualni sistem. »Kaj je dualni sistem, ki ga predlagamo? Gre za kombinacijo vajeništva, torej praktičnega dela v podjetju, in poklicnega izobraževanja v šoli, ki predstavlja teoretični del in smo ga v slovenskih šolah pred leti že izvajali, danes pa ga najbolj uspešno izvajajo v Nemčiji in Avstriji. Primerjalne analize sistemov poklicnega in strokovnega izobraževanja v 25 – ih evropskih državah kažejo na to, da je povsod prisoten trend krepitve povezovanja poklicnega in strokovnega izobraževanja s trgom dela,« je dejal poslanec SDS. Ob tem je opozoril, da slovenski delodajalci pogosto tarnajo, da imajo zaradi pomanjkanja praktičnih izkušenj mladih probleme z njihovim uvajanjem v procese dela.
»Bistvo dualnega sistema je, da odgovornost za vajenca prevzame delodajalec in tako se vzpostavi kultura vzgajanja dobrega kadra za posameznega delodajalca. Vajeniško razmerje se sklene z vajeniško učno pogodbo med delodajalcem in vajencem. V zakonu so natančno opredeljeni pogoji za delodajalca ter dolžnosti tako delodajalca kot vajenca,« je dejal Lisec.
Ob tem je dodal, da smo v zakonu dodali zahtevano obdobje, ki mora biti namenjeno praktičnemu usposabljanju dijakov poklicnih in srednjih strokovnih šol. » V SDS predlagamo, da obdobje obsega polovico časa izobraževalnega programa za poklicne šole in 20% za srednje poklicne oziroma strokovne šole,« je pojasnil Lisec. Poudaril je tudi, da z zakonom predvidevamo, da bo vajenec lahko tudi odrasla oseba, ki je brezposelna, saj so dodatna znanja veščine in prekvalifikacija nujno potrebni.
»V času trajanja vajeniškega razmerja ima vajenec pravice iz zdravstvenega zavarovanja ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja v skladu z zakonom,« je izpostavil poslanec SDS Lisec. Dejal je tudi, da naj se vajeniške ure priznajo tudi v delovno dobo. »Vsakih 8 ur praktičnega izobraževanja se šteje za 1 dan delovnih izkušenj delovne dobe. Mislimo, da bo s tem zanimanje mladih za vajeništvo naraslo,« je dejal Lisec.
Izpostavil je še, da se z novelo zakona predlaga, da se vajencu se omogoči napredovanje v naslednji letnik in nemoten potek praktičnega izobraževanja, če je pozitivno ocenjen pri teoretičnem delu pri vseh predmetih, lahko pa je ocenjen pri dveh predmetih tudi negativno, vendar mora v naslednjem letu opraviti izpite iz teh dveh predmetov, sicer letnik ponavlja. »Če je vajenec ocenjen negativno iz istih predmetov dve leti zapored, letnik ponavlja, nagrada pri delodajalcu pa mu v času ponavljanja ne pripada,« je dejal Lisec.
Lisec je še dejal, da je v predlogu zakona navedeno tudi, da ima v času vajeniškega razmerja vajenec pravico do nagrade. »Višino bruto nagrade z uredbo določi Vlada RS v odstotku od povprečne bruto plače v gospodarstvu Republike Slovenije in znaša najmanj 10% v prvem letniku, 15% v drugem letniku in po 20% do 30% v tretjem letniku,« je ob tem pojasnil.
Po besedah Lisca se v SDS zavedamo, da ima zakon velike finančne posledice, »zato postavljamo njegovo uvajanje oziroma uveljavitev v leto 2016.« »Ker pa se nahajamo v času na priprave evropske perspektive 2014 – 2020, zato predlagamo,da se temu področju nameni tudi potreba po črpanju evropskih sredstev, zato predlagamo, da do leta 2020 za izplačilo nagrad vajencev v celoti poskrbi država, preko črpanja evropskih sredstev, po tem letu pa bi 50% plačala država, 50% pa delodajalec. Prav tako predlagamo, da država plača izvajalcem mojstrskih, delovodskih oziroma poslovodskih izpitov prispevek za opravljanje teh izpitov. Ceno storitve določi Vlade Republike Slovenije, ki si pridobi mnenje pristojnih zbornic,« je dejal poslanec SDS.
»V poslanski skupini SDS upamo, verjamemo in pričakujemo, da bodo podjetja zaradi stimulacij, ki bi jim morali preko davčnih spodbud in zakonov uvajala kvalitetne programe vajeništva in da bodo delodajalci skupaj z vajenci uspeli s prestrukturiranjem našega zelo togega sistema izobraževanja,« je povedal Lisec.
Nenazadnje je še dejal, da gre za zelo kompleksen predlog zakona, ki smo ga pripravljali kar nekaj časa. »Ker resnično želimo, da bi zagledal luč sveta, predvsem pa bi bil zakon uporaben za vse udeležence – torej za šole, delodajalce, predvsem pa dijake, smo v poslanski skupini SDS vložili zakon po rednem postopku, razmišljamo pa tudi, da bi predlagali splošno obravnavo in tako dobili kar se da široko paleto stališč in mnenj vseh tistih, ki se jih ta zakon dotika, torej Obrtne zbornice, Gospodarske zbornice, izobraževalnega sistema. Na koncu bo seveda sprejeta politična odločitev, a upamo, da lahko tudi prek črpanja evropskih sredstev, zakonu damo zeleno luč za čim prejšnjo izvajanje ter uporabo v praksi,« je zaključil poslanec SDS Tomaž Lisec.
V priponki pripenjamo celoten predlog novele zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju.