Tomaž Lisec: Dualni sistem omogoča zmanjševanje brezposelnosti mladih.
sreda, 15. 7. 2015Želimo si čim bolj povezati vzgojno-izobraževalni sistem s potrebami slovenskega gospodarstva in obrtništva. Poslanke in poslanci na današnji seji obranavajo predlog zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki ga je v obravnavo zboru predložila poslanska skupina SDS. Predlog zakona je na seji podrobneje predstavil poslanec Tomaž Lisec.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.
TOMAŽ LISEC: Hvala predsednik za dano besedo, spoštovana ministrica s sodelavcem, kolegi in kolegice, še enkrat lep pozdrav. V poslanski skupini SDS smo že tretjič v parlamentarno proceduro vložili spremembo Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Vse to z namenom čim bolj povezati vzgojno-izobraževalni sistem s potrebami slovenskega gospodarstva in obrtništva. Glede na zadnjo vloženo različico iz decembra 2014, tokrat spreminjamo cca. 20 % besedila zakona. Pa tudi od decembra naprej je obstajalo dejstvo, da v Sloveniji že dolgo dolgo govorimo o nujni povezanosti poklicnega in strokovnega izobraževalnega procesa z gospodarstvom in obrtjo. Predvsem govorimo. A od leta 2006 skoraj nič ne naredimo. Morda pa bo z novo ministrico vsaj nekaj drugače. Poleg tega se v zadnjih letih srečujemo predvsem z nizkim vpisom v poklicne srednje šole, zraven pa imamo še slabo gospodarsko situacijo, nestabilno davčno in socialno politiko ter propad števila podjetij v zadnjih letih, ki so še dodatno povzročili upadanje zanimanja delodajalcev in tudi dijakov. Določeni poklici so v Sloveniji skoraj izginili iz naše dnevne ponudbe. Poleg tega pa se soočamo tudi z veliko strukturno brezposelnostjo mladih, mnogo mladih pa ravno s temi pridobljenimi poklici odhaja s trebuhom za kruhom v države, ki so obrti, gospodarstvu in pa mladim bolj naklonjeni. Še enkrat, kaj je dualni sistem, ki ga spet predlagamo? Gre za kombinacijo vajeništva, torej praktičnega usposabljanja v podjetju in poklicnega izobraževanja v šoli, ki predstavlja teoretični del. Ta podoben model smo v Sloveniji imeli že do leta 2006, danes pa ga najbolj uspešno izvajajo v Avstriji, Nemčiji in posameznih skandinavskih državah. Primerjalne analize sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja v 25 evropskih državah kažejo, da je povsod prisoten trend krepitve povezovanja poklicnega in strokovnega izobraževanja s trgom dela. V Sloveniji pa imamo delodajalce, ki tarnajo, da imajo zaradi pomanjkanja praktičnih izkušenj mladih probleme z njihovim uvajanjem v procese dela. Ključne rešitve novele zakona.
Odgovornost za vajenca prevzame delodajalec. Vajeništvo, vajeniško razmerje se sklene z vajeniško učno pogodbo, opredeljeni pa so tudi pogoji za delodajalca ter tako dolžnosti in pravice delodajalca kot tudi vajenca. V zakon se doda zahtevano obdobje, ki mora biti namenjeno praktičnemu usposabljanju dijakov poklicnih in srednjih strokovnih šol. To obdobje obsega polovico časa izobraževalnega programa za poklicne šole in 20 % za srednje poklicne oziroma strokovne šole. Po našem predlogu zakona je vajenec lahko tudi odrasla oseba, ki je brezposelna, saj so v praksi dodatna znanja, veščina in prekvalifikacija nujno potrebni. V času trajanja vajeniškega razmerja ima vajenec pravice iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ure, ki jih vajenec opravi v času praktičnega izobraževanja pri delodajalcu, se štejejo v delovno dobo. Zakon omogoča tudi modelarnost. Vajenci bodo tako lahko npr. vpisani v matično šolo, nekatere module pa bodo lahko obiskovali v drugi šoli. V času vajeniškega razmerja ima vajenec pravico do nagrade. Višina bruto nagrade z uredbo določi Vlada RS v odstotku povprečne bruto plače gospodarstvu v Sloveniji in znaša najmanj 10 % v prvem letniku, 15 % v drugem in od 20 do 30 % v tretjem letniku.
Ker pa se v Poslanski skupini SDS zavedamo, da ima zakon velike finančne posledice, zato postavljamo njegovo uvajanje oziroma volitev tega zakona v šolsko leto 2016, torej naj bi se zakona začel uporabljati s 1. 9. 2016. Do leta 2020 po Predlogu zakona za izplačilo nagrad vajencem v celoti poskrbi država, po tem datumu pa 50 odstotkov država, 50 odstotkov delodajalec. Država plača tudi izvajalce mojstrskih, delovodskih oziroma poslovodskih izpitov, prispevek za opravljanje teh izpitov. Še več je manjših rešitev, ki smo jih predlagali v tem zakonu, ampak o njih več tekom današnje razprave. Hvala.
TOMAŽ LISEC: Hvala predsednik za dano besedo, spoštovana ministrica s sodelavcem, kolegi in kolegice, še enkrat lep pozdrav. V poslanski skupini SDS smo že tretjič v parlamentarno proceduro vložili spremembo Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Vse to z namenom čim bolj povezati vzgojno-izobraževalni sistem s potrebami slovenskega gospodarstva in obrtništva. Glede na zadnjo vloženo različico iz decembra 2014, tokrat spreminjamo cca. 20 % besedila zakona. Pa tudi od decembra naprej je obstajalo dejstvo, da v Sloveniji že dolgo dolgo govorimo o nujni povezanosti poklicnega in strokovnega izobraževalnega procesa z gospodarstvom in obrtjo. Predvsem govorimo. A od leta 2006 skoraj nič ne naredimo. Morda pa bo z novo ministrico vsaj nekaj drugače. Poleg tega se v zadnjih letih srečujemo predvsem z nizkim vpisom v poklicne srednje šole, zraven pa imamo še slabo gospodarsko situacijo, nestabilno davčno in socialno politiko ter propad števila podjetij v zadnjih letih, ki so še dodatno povzročili upadanje zanimanja delodajalcev in tudi dijakov. Določeni poklici so v Sloveniji skoraj izginili iz naše dnevne ponudbe. Poleg tega pa se soočamo tudi z veliko strukturno brezposelnostjo mladih, mnogo mladih pa ravno s temi pridobljenimi poklici odhaja s trebuhom za kruhom v države, ki so obrti, gospodarstvu in pa mladim bolj naklonjeni. Še enkrat, kaj je dualni sistem, ki ga spet predlagamo? Gre za kombinacijo vajeništva, torej praktičnega usposabljanja v podjetju in poklicnega izobraževanja v šoli, ki predstavlja teoretični del. Ta podoben model smo v Sloveniji imeli že do leta 2006, danes pa ga najbolj uspešno izvajajo v Avstriji, Nemčiji in posameznih skandinavskih državah. Primerjalne analize sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja v 25 evropskih državah kažejo, da je povsod prisoten trend krepitve povezovanja poklicnega in strokovnega izobraževanja s trgom dela. V Sloveniji pa imamo delodajalce, ki tarnajo, da imajo zaradi pomanjkanja praktičnih izkušenj mladih probleme z njihovim uvajanjem v procese dela. Ključne rešitve novele zakona.
Odgovornost za vajenca prevzame delodajalec. Vajeništvo, vajeniško razmerje se sklene z vajeniško učno pogodbo, opredeljeni pa so tudi pogoji za delodajalca ter tako dolžnosti in pravice delodajalca kot tudi vajenca. V zakon se doda zahtevano obdobje, ki mora biti namenjeno praktičnemu usposabljanju dijakov poklicnih in srednjih strokovnih šol. To obdobje obsega polovico časa izobraževalnega programa za poklicne šole in 20 % za srednje poklicne oziroma strokovne šole. Po našem predlogu zakona je vajenec lahko tudi odrasla oseba, ki je brezposelna, saj so v praksi dodatna znanja, veščina in prekvalifikacija nujno potrebni. V času trajanja vajeniškega razmerja ima vajenec pravice iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ure, ki jih vajenec opravi v času praktičnega izobraževanja pri delodajalcu, se štejejo v delovno dobo. Zakon omogoča tudi modelarnost. Vajenci bodo tako lahko npr. vpisani v matično šolo, nekatere module pa bodo lahko obiskovali v drugi šoli. V času vajeniškega razmerja ima vajenec pravico do nagrade. Višina bruto nagrade z uredbo določi Vlada RS v odstotku povprečne bruto plače gospodarstvu v Sloveniji in znaša najmanj 10 % v prvem letniku, 15 % v drugem in od 20 do 30 % v tretjem letniku.
Ker pa se v Poslanski skupini SDS zavedamo, da ima zakon velike finančne posledice, zato postavljamo njegovo uvajanje oziroma volitev tega zakona v šolsko leto 2016, torej naj bi se zakona začel uporabljati s 1. 9. 2016. Do leta 2020 po Predlogu zakona za izplačilo nagrad vajencem v celoti poskrbi država, po tem datumu pa 50 odstotkov država, 50 odstotkov delodajalec. Država plača tudi izvajalce mojstrskih, delovodskih oziroma poslovodskih izpitov, prispevek za opravljanje teh izpitov. Še več je manjših rešitev, ki smo jih predlagali v tem zakonu, ampak o njih več tekom današnje razprave. Hvala.