Tomaž Lisec: "Delaj dobro in pošteno in slej ko prej bo to poplačano."
sreda, 28. 12. 2011V nadaljevanju objavljamo pogovor s Tomažem Liscem, novoizvoljenim poslancem SDS. Tomaž Lisec se je rodil v Celju in je eden izmed mlajših poslancev v PS SDS. Po končani osnovni šoli v Boštanju je nadaljeval šolanje na Gimnaziji Brežice. Leta 2004 je diplomiral na Fakulteti za družbene vede, smer politologija. Trenutno nadaljuje podiplomski študij na Fakulteti za državne in evropske študije v Kranju. Aktivno govori angleško ter pasivno nemško in italijansko. Nazadnje je bil zaposlen kot strokovni sodelavec PS SDS v Državnem zboru RS. Z ženo Natašo imata sina Davida. Tomaž Lisec je eden od ustanoviteljev in nekdanji predsednik Športno kulturnega društva Mladi Boštanj. Sodeloval je pri ustanovitvi Mladinskega sveta Občine Sevnica, nekaj časa tudi pri Študentskem klubu Sevnica. V času študija je tri leta deloval pri projektu Mladinski Ceh pod okriljem SKALE, med počitnicami pa je deset let del počitnic preživljal kot sodelavec Slovenske Karitas pri projektu SMEH. Leta 2002 je prvič na lokalnih volitvah kandidiral na listi SDS za občinski svet občine Sevnica, v letu 2010 je opravljal funkcijo programskega tajnika SDS. V mandatih 2006-2010 in 2010-2014 je član Občinskega sveta občine Sevnica in Sveta KS Boštanj.Kako menite, da bo vaša starost/mladost vplivala na delo poslanca v DZ? Menite, da je starost za opravljanje poslanske funkcije pomembna?
Starost je morda pomembna zaradi izkušenj, sam pa menim, da je morda mladost (če se temu pri mojih letih še reče mladost) v teh razmerah prednost, saj sem star ravno toliko, da me ne zanimajo delitve na »naše-vaše, leve-desne«. Poleg tega pa že 6let kot strokovni sodelavec v PS SDS spremljam delo DZ kot tudi vlade in poznam določene politične »zakonitosti«. Moja starost bo vplivala na moje delo v toliko, da bom še več pozornosti namenil obravnavanju zakonov, ki se dotikajo mlajše generacije: izobraževanje, prostorska in stanovanjska politika, zaposlovanje mladih, …
Katera področja vas najbolj zanimajo? Zakaj?
Kot strokovni sodelavec v PS SDS sem sodeloval pri različnih odborih; Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide; Odbor za okolje in prostor; Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo… Najbolj me zanima delo v Odboru za lokalno samoupravo, Odboru za promet in Odboru za kmetijstvo, saj sem kot predsednik OO SDS Sevnica in svetnik v Občini Sevnica in KS Boštanj tudi močno lokalno vpet v delovanje občine. Poleg tega sta mi blizu še Odbor za delo, družino in socialne zadeve in Odbor za šolstvo, kulturo in šport zaradi mojega udejstvovanja v različnih organizacijah s teh področij.
Katere bodo vaše prednostne naloge pri delu?
Marsikateri zakon je potreben osvežitve, marsikatera zakonodajna odločitev pa je imela negativne posledice za državo in državljane. In to je potrebno popraviti. Finančna situacija države resda ne omogoča ad hoc pozitivnih rešitev, predvsem tistih s finančnimi posledicami, a premiki so potrebni. Ena izmed prvih pozitivnih rešitev bi bila sprememba zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je popolnoma neupravičeno uveljavil nov davek, ki ima skrajno negativne posledice za gospodarstvo, lokalne skupnosti in mlade.
Kaj je po vašem mnenju pri delu poslanca najbolj pomembno?
Menim, da se pošteno, odkritosrčno, predvsem pa marljivo delo izplačata – pa ne samo v politiki; razen seveda pri tistih, ki iščejo bližnjice za uresničitev predvsem lastnih interesov. Pri delu poslanca mora biti v ospredju iskanje čim širšega družbenega zadovoljstva, ki posledično prinese tudi osebne uspehe in zadovoljstvo z opravljenim delom.
Glede na to, da ste se že zgodaj vključili v družbenopolitično življenje nas zanima, ali menite, da so mladi dovolj aktivni pri udejstvovanju v politiki?
Mladi so dovolj družbeno aktivni, v politiki pa morda malo manj. Kar je razumljivo, saj imajo mladi do nekje 25-30. leta drugačne (predvsem osebne) probleme oziroma interese: izobraževalni proces, stanovanjska politika, zaposlitev, pa tudi družbeno udejstvovanje, zabave … In prav preko iskanja rešitev na teh področjih se začne oblikovati določeno razmišljanje, ki iz koncepta »kaj želim, kaj manjka« prinese razmišljanje, kaj lahko sam storim za izboljšanje. In tu so potem politične stranke s svojimi programi, ki dajejo določene odgovore in usmeritve. Pasivnost pri mladih oziroma zapiranje v individualnost pri mladih ni dobra in zato so tu tudi politični podmladki, ki mlade spodbujajo k določenim aktivnostim. SDM je dober primer »vstopa v politiko« preko različnih (tudi nepolitičnih) aktivnosti.
Kaj je, poleg predčasnih volitev, po vašem mnenju še posebej zaznamovalo letošnje politično leto?
Kriza – politična, gospodarska, socialna je rdeča nit leta 2011, ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše. Poleg tega me je na političnem področju zanimala t.i. arabska pomlad, kjer je zanimivo spremljati spremembe, čeprav mnogokrat s preveč tragičnimi posledicami. Ker pa sem velik navdušenec nad športom, je celoletno dogajanje na tem področju tako pestro, da komaj sledim. Predvsem uspehi slovenskih športnikov v letu 2011 so tako meni kot verjetno pri marsikateremu Slovencu povzročili navdušenje in nasmehe na obrazu v tem sicer ne preveč veselem letu.
Glede na to, da prihajate iz majhnega kraja v občini Sevnica, nas zanima, kakšno je vaše mnenje o regionalizaciji Slovenije in za kaj si boste v smislu regionalizacije prizadevali kot poslanec?
KS Boštanj ima preko 2600 prebivalcev in se razprostira na več kot 5000ha, kar bi nas uvrstilo že med malo večje občine, Občina Sevnica pa je po številu prebivalcev in velikosti že med večjimi občinami. In prav na teh najnižjih nivojih delovanja se še najbolj pozna aktivno delo. Če država velja za potratno, občine za nek vmesni člen, sem prepričan, da so prav krajevne skupnosti oziroma manjše občine tiste, ki najbolj racionalno potrošijo svoja sredstva, poleg tega pa se še najbolj občuti pripadnost ljudi, saj »gre za kraj« in so pripravljeni marsikaj tudi sami postoriti. To za državo čedalje težje rečemo. Morda je bila napaka ustanavljanje občin pod 5000 prebivalcev, a stroga ukinitev ustanavljanja v prejšnjem mandatu ni bil najbolj smiseln izhod oziroma rešitev. Slovenija potrebuje pokrajine, na število pa namigujejo že zgodovinska dejstva in okoliščine. Težko bo prebivalce Posavja kdo prepričal, da si ne zaslužijo svoje pokrajine, po drugi strani pa pokrajine nikakor ne smejo postati nek vmesni člen z »uradniškim aparatom«, ki bo ljudem jemal, ne pa dajal. Pokrajine bi morale prevzeti nalogo upravnih enot, država bi nanje morala prenesti posamezne odločitve (na področju šolstva, zdravstva, prometa, …), poleg tega pa bi morale prevzeti oziroma bolj ustrezno koordinirati delo posameznih institucij. V mandatu 2004-2008 je bilo vloženega veliko napora v smeri racionalne in predvsem učinkovite regionalizacije in s tem bi morali nadaljevati. Bojim pa se, da si nekateri ponovno prizadevajo za centralizacijo države (in posledično oblasti).
Kako vam bodo po vaši oceni izkušnje, ki ste jih pridobili kot svetnik v lokalni skupnosti, služile pri delu poslanca?
Kot svetnik v občini in KS se seznanjaš s tistimi osnovnimi problemi, ki se tičejo vsakega posameznika: urejene cestne povezave in kanalizacija, osnovnošolska problematika, zdravstvena in socialna oskrba, kmetijska problematika, … In prav to vedenje oziroma izkušnje so po mojem mnenju neprecenljive za delo v Državnem zboru, saj smo izvoljeni od ljudi in zanje moramo v prvi vrsti s svojim delom tudi poskrbeti.
Vrsto let ste sodelovali pri projektu SMEH Slovenske Karitas. Za kakšen projekt je šlo in nam lahko zaupate kakšno doživetje?
Šlo je in še gre za program, kjer smo animatorji s pomočjo slovenske Karitas preko poletja v različnih skupinah (le-te so štele med 40-60 mladih v starosti 8-15let, predvsem iz socialno šibkejših družin) del počitnic preživeli v Portorožu, kjer smo jim preko delavnic, druženja, športnih aktivnostih pričarali lepše počitnice. Marsikdaj je šlo za pretresljive (osebne) zgodbe, vedno znova pa je bil nepozaben dogodek, ko so se na Črnem kalu marsikateremu tudi starejšemu otroku zarosile ali zalesketale oči, saj je prvič videl morje.
Kaj je vaš moto?
Delaj dobro in pošteno in slej ko prej bo to poplačano. Foto: osebni arhiv
Starost je morda pomembna zaradi izkušenj, sam pa menim, da je morda mladost (če se temu pri mojih letih še reče mladost) v teh razmerah prednost, saj sem star ravno toliko, da me ne zanimajo delitve na »naše-vaše, leve-desne«. Poleg tega pa že 6let kot strokovni sodelavec v PS SDS spremljam delo DZ kot tudi vlade in poznam določene politične »zakonitosti«. Moja starost bo vplivala na moje delo v toliko, da bom še več pozornosti namenil obravnavanju zakonov, ki se dotikajo mlajše generacije: izobraževanje, prostorska in stanovanjska politika, zaposlovanje mladih, …
Katera področja vas najbolj zanimajo? Zakaj?
Kot strokovni sodelavec v PS SDS sem sodeloval pri različnih odborih; Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide; Odbor za okolje in prostor; Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo… Najbolj me zanima delo v Odboru za lokalno samoupravo, Odboru za promet in Odboru za kmetijstvo, saj sem kot predsednik OO SDS Sevnica in svetnik v Občini Sevnica in KS Boštanj tudi močno lokalno vpet v delovanje občine. Poleg tega sta mi blizu še Odbor za delo, družino in socialne zadeve in Odbor za šolstvo, kulturo in šport zaradi mojega udejstvovanja v različnih organizacijah s teh področij.
Katere bodo vaše prednostne naloge pri delu?
Marsikateri zakon je potreben osvežitve, marsikatera zakonodajna odločitev pa je imela negativne posledice za državo in državljane. In to je potrebno popraviti. Finančna situacija države resda ne omogoča ad hoc pozitivnih rešitev, predvsem tistih s finančnimi posledicami, a premiki so potrebni. Ena izmed prvih pozitivnih rešitev bi bila sprememba zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je popolnoma neupravičeno uveljavil nov davek, ki ima skrajno negativne posledice za gospodarstvo, lokalne skupnosti in mlade.
Kaj je po vašem mnenju pri delu poslanca najbolj pomembno?
Menim, da se pošteno, odkritosrčno, predvsem pa marljivo delo izplačata – pa ne samo v politiki; razen seveda pri tistih, ki iščejo bližnjice za uresničitev predvsem lastnih interesov. Pri delu poslanca mora biti v ospredju iskanje čim širšega družbenega zadovoljstva, ki posledično prinese tudi osebne uspehe in zadovoljstvo z opravljenim delom.
Glede na to, da ste se že zgodaj vključili v družbenopolitično življenje nas zanima, ali menite, da so mladi dovolj aktivni pri udejstvovanju v politiki?
Mladi so dovolj družbeno aktivni, v politiki pa morda malo manj. Kar je razumljivo, saj imajo mladi do nekje 25-30. leta drugačne (predvsem osebne) probleme oziroma interese: izobraževalni proces, stanovanjska politika, zaposlitev, pa tudi družbeno udejstvovanje, zabave … In prav preko iskanja rešitev na teh področjih se začne oblikovati določeno razmišljanje, ki iz koncepta »kaj želim, kaj manjka« prinese razmišljanje, kaj lahko sam storim za izboljšanje. In tu so potem politične stranke s svojimi programi, ki dajejo določene odgovore in usmeritve. Pasivnost pri mladih oziroma zapiranje v individualnost pri mladih ni dobra in zato so tu tudi politični podmladki, ki mlade spodbujajo k določenim aktivnostim. SDM je dober primer »vstopa v politiko« preko različnih (tudi nepolitičnih) aktivnosti.
Kaj je, poleg predčasnih volitev, po vašem mnenju še posebej zaznamovalo letošnje politično leto?
Kriza – politična, gospodarska, socialna je rdeča nit leta 2011, ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše. Poleg tega me je na političnem področju zanimala t.i. arabska pomlad, kjer je zanimivo spremljati spremembe, čeprav mnogokrat s preveč tragičnimi posledicami. Ker pa sem velik navdušenec nad športom, je celoletno dogajanje na tem področju tako pestro, da komaj sledim. Predvsem uspehi slovenskih športnikov v letu 2011 so tako meni kot verjetno pri marsikateremu Slovencu povzročili navdušenje in nasmehe na obrazu v tem sicer ne preveč veselem letu.
Glede na to, da prihajate iz majhnega kraja v občini Sevnica, nas zanima, kakšno je vaše mnenje o regionalizaciji Slovenije in za kaj si boste v smislu regionalizacije prizadevali kot poslanec?
KS Boštanj ima preko 2600 prebivalcev in se razprostira na več kot 5000ha, kar bi nas uvrstilo že med malo večje občine, Občina Sevnica pa je po številu prebivalcev in velikosti že med večjimi občinami. In prav na teh najnižjih nivojih delovanja se še najbolj pozna aktivno delo. Če država velja za potratno, občine za nek vmesni člen, sem prepričan, da so prav krajevne skupnosti oziroma manjše občine tiste, ki najbolj racionalno potrošijo svoja sredstva, poleg tega pa se še najbolj občuti pripadnost ljudi, saj »gre za kraj« in so pripravljeni marsikaj tudi sami postoriti. To za državo čedalje težje rečemo. Morda je bila napaka ustanavljanje občin pod 5000 prebivalcev, a stroga ukinitev ustanavljanja v prejšnjem mandatu ni bil najbolj smiseln izhod oziroma rešitev. Slovenija potrebuje pokrajine, na število pa namigujejo že zgodovinska dejstva in okoliščine. Težko bo prebivalce Posavja kdo prepričal, da si ne zaslužijo svoje pokrajine, po drugi strani pa pokrajine nikakor ne smejo postati nek vmesni člen z »uradniškim aparatom«, ki bo ljudem jemal, ne pa dajal. Pokrajine bi morale prevzeti nalogo upravnih enot, država bi nanje morala prenesti posamezne odločitve (na področju šolstva, zdravstva, prometa, …), poleg tega pa bi morale prevzeti oziroma bolj ustrezno koordinirati delo posameznih institucij. V mandatu 2004-2008 je bilo vloženega veliko napora v smeri racionalne in predvsem učinkovite regionalizacije in s tem bi morali nadaljevati. Bojim pa se, da si nekateri ponovno prizadevajo za centralizacijo države (in posledično oblasti).
Kako vam bodo po vaši oceni izkušnje, ki ste jih pridobili kot svetnik v lokalni skupnosti, služile pri delu poslanca?
Kot svetnik v občini in KS se seznanjaš s tistimi osnovnimi problemi, ki se tičejo vsakega posameznika: urejene cestne povezave in kanalizacija, osnovnošolska problematika, zdravstvena in socialna oskrba, kmetijska problematika, … In prav to vedenje oziroma izkušnje so po mojem mnenju neprecenljive za delo v Državnem zboru, saj smo izvoljeni od ljudi in zanje moramo v prvi vrsti s svojim delom tudi poskrbeti.
Vrsto let ste sodelovali pri projektu SMEH Slovenske Karitas. Za kakšen projekt je šlo in nam lahko zaupate kakšno doživetje?
Šlo je in še gre za program, kjer smo animatorji s pomočjo slovenske Karitas preko poletja v različnih skupinah (le-te so štele med 40-60 mladih v starosti 8-15let, predvsem iz socialno šibkejših družin) del počitnic preživeli v Portorožu, kjer smo jim preko delavnic, druženja, športnih aktivnostih pričarali lepše počitnice. Marsikdaj je šlo za pretresljive (osebne) zgodbe, vedno znova pa je bil nepozaben dogodek, ko so se na Črnem kalu marsikateremu tudi starejšemu otroku zarosile ali zalesketale oči, saj je prvič videl morje.
Kaj je vaš moto?
Delaj dobro in pošteno in slej ko prej bo to poplačano. Foto: osebni arhiv