Tomaž Lisec: 23. september je zgodovinsko pomemben za slovenski šport

Na junijski 18. redni seji državnega zbora so poslanke in poslanci med drugim obravnavali predlog zakona o dopolnitvah Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil poslanec Tomaž Lisec.

Stališče objavljamo v celoti.

Na začetku zahvala Olimpijskemu komiteju za podani predlog, da bolj slovesno v naši zakonodaji obeležimo to, kar nam prinašajo naši športniki, torej veselje, in da to veselje dobi tudi svoj praznik. Lahko bi na dolgo razglabljali o vsebini in pomenu športa in rekreacije, o zgodovini, o našem veselju, ko naši športniki ali v klubskih dresih ali pa v dresih slovenske reprezentance prinašajo veselje. Lahko bi razglabljali o naših slovenskih športnih prireditvah, ki so svetovno znane in vsi ponosno kažemo slovenske zastave v ponos našim športnikom. Lahko bi govorili o ponosu naših slovenskih staršev, ko podpiramo naše mlade junake pri njihovih željah, da postanejo novi slovenski športni junaki.

Ampak danes imamo pred nami datum, kdaj naj praznujemo slovenski šport. 5. februar, 1. oktober, 15. oktober, november. V Sloveniji imamo ogromno možnosti, da proslavimo dan slovenskega športa. Imamo gospoda Cvetkota, gospoda Štuklja, imamo novejše športne junake, imamo datume slovenskih športnih prireditev, ki so mednarodno znani. Imamo datum ustanovitve Olimpijskega komiteja Slovenije. Imamo datum vzpostavitve datuma, ko je prišel Olimpijski komite v Slovenijo. Skratka, ogromno datumov. Eni so v šali celo predlagali 1. ali 2. januar, kajti takrat se vsak Slovenec spomni, da se je treba resno začeti ukvarjati s športom po praznikih, ki so bili pred nami. 

Danes imamo pred nami 23. september, ki je po mnenju Slovenske demokratske stranke nek kompromis, tako kot bi bil verjetno vsak kompromisni datum, ki sem ga omenil, dober. Morda je dober tudi zaradi tega, ker je takrat vreme še deležno lepih sončnih dni in vsi lahko lažje obeležimo ta praznik – tako otroci v šolah, ljudje na svojih delovnih mestih ali pa upokojenci, z različnimi svojimi prireditvami.

V Poslanski skupini SDS tudi ne bomo podprli amandmaja, da bi bil to dela prost dan, kajti verjamemo, da smo po mednarodnih primerjavah dovoljkrat doma in mislimo, da ne bi bilo pošteno, da bi ravno za praznik športa, torej, za praznik gibanja, bili tisti kavč »surferji«, ki doma, iz naših naslonjačev, podpiramo športnike, nič pa v tej smeri ne naredimo in mislimo, da je tudi razprava o datumu, o prazniku športa, dober začetek razprave o nadaljnjih, nujno potrebnih ukrepih za izboljšanje slovenskega športa. Tako za izboljšanje statusa slovenskih športnikov kot tudi za izboljšanje pogojev dela za slovenske športnike oziroma za športno infrastrukturo.

Ta Vlada RS je prve ukrepe v tej smeri, da se izboljšajo statusi slovenskih športnikov in da se lotimo izboljšanja slovenske športne infrastrukture, že pripravila. V Slovenski demokratski stranki bomo podprli zakon in datum 23. septembra za dan športa.

V nadaljevanju razprave je poslanec SDS Jožef Lenart dodal, da moramo med vrhunske uspehe športnikov prišteti še motivacijo, vztrajnost, ekipni in timski duh, tekmovalnost in nenazadnje delavnost, da lahko nato uspeh tudi dosežemo. “Vsi vemo, da z uspehom pride tudi promocija svojega naroda, dviganje narodne zavesti in ozaveščenost pomena gibanja,” je nadaljeval poslanec Lenart.

Dotaknil se je datuma 23. septembra in pojasnil, da je takrat v Sydneyu prvič v zgodovini samostojne Slovenije zaplapolala slovenska zastava, zaigrala slovenska himna in to kar dvakrat, zato se mu zdi datum izmed vseh najprimernejši.