Toča ne povzroči zgolj izpada letnega dohodka ampak tudi izgubo trga
sreda, 20. 7. 2011Župani poudarjajo pomen sanacijskih programov kmetij in zagotavljanje sredstev na javnih razpisih za dolgoročni razvoj kmetij ter ohranitev kmetijske proizvodnje. Predsednik Kluba županov in podžupanov SDS ter župan občine Brežice Ivan Molan se je skupaj z župani občine Bistrica ob Sotli, občine Kozje in občine Podčetrtek sestal z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanom Židanom. Župani so ministru Židanu predlagali sprejetje ukrepov za omilitev posledic škode, med katerimi je najpomembnejši, da Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) nemudoma izda sklep prizadetim občinam o začetku postopka popisa škode na stvareh (objekti in komunalna infrastruktura). Vlada RS je s sklepom dodelila prizadetim občinam 250.000 evrov pomoči za najnujnejšo sanacijo – razdelilnik bo izdelan na osnovi dejanske popisane škode po enotni metodologiji.
Župani so med drugim zahtevali, da država pristopi k učinkoviti obrambi pred točo, saj večletne izkušnje kažejo, da je škoda manjša tam, kjer je urejen sistem obrambe pred točo. Župani so dali tudi pobudo za javne razpise, s pomočjo katerih bi se pospešila obnova že zamortiziranih vinogradov brez omejitev površine (trenutno mora imeti vinogradnik z obnovljeno površino najmanj 0,85 ha vinograda). Obnova je najbolj smiseln ukrep, saj letos ne bo pridelka in tudi drugo leto bo pridelek minimalen. Pri obnovi pa imamo v tretjem letu že normalen pridelek in hkrati obnovljen vinograd. Potrebno bi bilo nameniti tistim, ki so imeli popolnoma uničene vinograde, 50% več sredstev od ostalih, ki bodo obnavljali in niso imeli toče.
Župani so podali še naslednje predloge:
• oprostitev plačila zborničnega prispevka za leto 2011 in 2012,
• preko razpisov omogočiti prizadetim vinogradnikom pridobitev dodatnih sredstev za posodabljanje vinogradniških kmetij,
• odpis plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
• pospešiti spremembo davčne zakonodaje, ki bi ponovno omogočala znižanje katastrskega dohodka,
• pripraviti javne razpise, na katere bi se lahko prijavljali izključno oškodovanci, ki so imeli škodo zaradi neurij ali poplav in bi lahko pridobili sredstva za posodobitev kmetijskih gospodarstev ter se nahajajo na obmejnem območju (sistemske rešitve),
• sistemsko urediti na kakšen način je možno pomagati tistim oškodovancem, ki so imeli 100% poškodovanost trajnih nasadov,
• sofinanciranje promocije kmetijskih proizvodov, ki jih izvajajo tako organizacije proizvajalcev kot društva (znotraj Bizeljsko-Sremiškega vinorodnega okoliša je poškodovanih le del vinogradov, zato je potrebno še toliko bolj vlagati v promocijo, da se ime teh krajev ne izgubi na trgu, kar bi imelo katastrofalne posledice za vinogradnike) in sofinanciranje občinske komunalne infrastrukture za obmejne občine, ki so imele elementarne nesreče v zadnjih dveh letih.
Dolgoročne posledice toče
Vsi ukrepi, ki so jih župani predlagali ministru za kmetijstvo, so še toliko bolj pomembni, saj pri katastrofalni toči ne gre samo za celotni izpad letošnjega pridelka ampak tudi za izgubo trga, kar ima hude posledice na dolgi rok. Prav zato župani poudarjajo pomen sanacijskih programov kmetij in zagotavljanje sredstev na javnih razpisih za dolgoročni razvoj kmetij ter ohranitev kmetijske proizvodnje.
Župani so med drugim zahtevali, da država pristopi k učinkoviti obrambi pred točo, saj večletne izkušnje kažejo, da je škoda manjša tam, kjer je urejen sistem obrambe pred točo. Župani so dali tudi pobudo za javne razpise, s pomočjo katerih bi se pospešila obnova že zamortiziranih vinogradov brez omejitev površine (trenutno mora imeti vinogradnik z obnovljeno površino najmanj 0,85 ha vinograda). Obnova je najbolj smiseln ukrep, saj letos ne bo pridelka in tudi drugo leto bo pridelek minimalen. Pri obnovi pa imamo v tretjem letu že normalen pridelek in hkrati obnovljen vinograd. Potrebno bi bilo nameniti tistim, ki so imeli popolnoma uničene vinograde, 50% več sredstev od ostalih, ki bodo obnavljali in niso imeli toče.
Župani so podali še naslednje predloge:
• oprostitev plačila zborničnega prispevka za leto 2011 in 2012,
• preko razpisov omogočiti prizadetim vinogradnikom pridobitev dodatnih sredstev za posodabljanje vinogradniških kmetij,
• odpis plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
• pospešiti spremembo davčne zakonodaje, ki bi ponovno omogočala znižanje katastrskega dohodka,
• pripraviti javne razpise, na katere bi se lahko prijavljali izključno oškodovanci, ki so imeli škodo zaradi neurij ali poplav in bi lahko pridobili sredstva za posodobitev kmetijskih gospodarstev ter se nahajajo na obmejnem območju (sistemske rešitve),
• sistemsko urediti na kakšen način je možno pomagati tistim oškodovancem, ki so imeli 100% poškodovanost trajnih nasadov,
• sofinanciranje promocije kmetijskih proizvodov, ki jih izvajajo tako organizacije proizvajalcev kot društva (znotraj Bizeljsko-Sremiškega vinorodnega okoliša je poškodovanih le del vinogradov, zato je potrebno še toliko bolj vlagati v promocijo, da se ime teh krajev ne izgubi na trgu, kar bi imelo katastrofalne posledice za vinogradnike) in sofinanciranje občinske komunalne infrastrukture za obmejne občine, ki so imele elementarne nesreče v zadnjih dveh letih.
Dolgoročne posledice toče
Vsi ukrepi, ki so jih župani predlagali ministru za kmetijstvo, so še toliko bolj pomembni, saj pri katastrofalni toči ne gre samo za celotni izpad letošnjega pridelka ampak tudi za izgubo trga, kar ima hude posledice na dolgi rok. Prav zato župani poudarjajo pomen sanacijskih programov kmetij in zagotavljanje sredstev na javnih razpisih za dolgoročni razvoj kmetij ter ohranitev kmetijske proizvodnje.