Iskanje

Pridruži se

Tisel : »Včasih je bolnikom edino upanje presajeni organ«

Nov zakon predvideva pisno opredelitev proti darovanjem delov človeškega telesa. Na redni seji državnega zbora so poslanke in poslanci razpravljali o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja. Stališča poslanske skupine SDS je predstavil mag. Štefan Tisel.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran.

MAG. ŠTEFAN TISEL: »Spoštovani gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister s sodelavko. Spoštovana državna svetnica, poslanke in poslanci. Transplantacijska medicina je relativno mlada veda, ki je svoje mesto dobila tudi v slovenskem prostoru in se postavila ob bok svetovne medicine. Potreben je bil razvoj kirurgije in tudi ustrezne zakonodaje na tem področju in bolnikom je včasih edino upanje presajen organ, na primer pri povsem oslabelem srcu, odpovedi jeter ali popolni okvari pljuč. Lahko pa omogoči bolnikom z odpovedjo ledvic, da so potem do konca življenja vezani na dializo, s presaditvijo ledvic pa kvalitetnejše življenje. Predpogoj za uspešno presaditev organa je čim večja tkivna skladnost prejemnika z dajalcem. Tako je bil v Sloveniji že leta 1969 vzpostavljen laboratorij za ugotavljanje tkivne skladnosti na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijo krvi. Že naslednja leto 1970 je bila v Kliničnem centru Ljubljana opravljena prva presaditev ledvice živega darovalca. Istega leta je bila opravljena tudi presaditev roženice. Leta 1989 je prvič odvzeta in presajena ledvica umrlega darovalca.Prvi transplantacijski zakon je bil v Sloveniji sprejet 1985. Če je pri ledvici možno imeti živega darovalca, to ni možno pri srcu, pljučih, jetrih. Ko je bila odvzeta prva ledvica od mrtvega darovalca in uspešno presajena je nastala možnost, da se za presaditev uporabijo tudi drugi organi. Prva presaditev srca je bila in prva presaditev trebušne slinavke v Sloveniji je bila leta 1990. Prvo uspešno presaditev jeter pa leta 1995, presaditev pljuč leta 2003. Leta 2001 je bil v Sloveniji sprejet nov pravilnik o ugotavljanju možganske smrti. To ugotavlja skupina zdravnikov ustreznih specialnosti, ki pa ne smejo biti iz vrst zdravnikov, ki so pacienta zdravili, niti tistih, ki bodo organe odvzemali ali presajali. V prvi vrsti mora biti zagotovljena varnost in kakovost in tudi sledljivost človeških organov in poročanje o hudih neželenih pojavih in odzivih.O tem govori predlog direktive Evropskega parlamenta in sveta v standardih kakovosti in varnosti človeških organov namenjenih za presaditev. Ker je cilj pomagati čim večjemu številu bolnikov, tudi z možnostjo presaditve organov je potrebno vzpostaviti pozitivne mehanizme, da se omogoči pridobiti zadostno število umrlih darovalcev. V letu 2000 je Državni zbor sprejel zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa, zaradi zdravljena.  Zakon ureja pogoje za odvzem delov človeškega telesa, za zdravljenje tako v primeru živih kot umrlih dajalcev. Uvedena je bila kartica darovalca. Tako so se ljudje odločili s podpisom, da jih lahko v primeru smrti odvzamejo organe za presaditev, izkaznice so se propagirale preko mreže Rdečega križa in Zdravstvenih zavodov, mimo upada je bil odziv zelo majhen oziroma govori se o 1%.V Sloveniji se je transplantacijska medicina odlično razvila, čeprav se je Slovenija vključila v evrotransplant šele leta 2000 je z njim že prej dobro sodelovala. Že prej je posredovala odvzete organe v evropski prostor in od tam tudi prejemala. Vedeti moramo, da je potrebno imeti čim širši krog darovalcev, da se najde primernega darovalca, katerega tipizacija tkiva čim bolj ustreza potencialnemu prejemniku. Tako je omogočeno, da čim več ljudi dobi ustrezen organ. Nekatere države kot so Belgija, Avstrija, Češka in Hrvaška so sprejele zakonodajo, kjer je uveden register ljudi, ki nasprotujejo darovanju organov in podoben predlog Zakona o spremembah in presaditve delov človeškega telesa, zaradi zdravljenja je sedaj pred nami. Predlaga ga Državni svet. Zakon predvideva pisno opredelitev proti darovanjem delov človeškega telesa. Register proti bi opravljal Zavod Republike Slovenije za presaditev organov in tkiv, Slovenija transplant. Seveda lahko oseba, ki poda izjavo proti, v kateremkoli trenutku svojo izjavo pisno prekliče na enak način kot jo je podala. Odvzem delov človeškega telesa se ne opravi, če po prejetem pojasnilu najbližjih svojcev ali pacientov zdravstveni pooblaščenec izrecno pisno nasprotujejo odvzemu delov človeškega telesa in navedejo okoliščine, ki kažejo, da se umrla oseba za časa življenja ni strinjala z odvzemom delov človeškega telesa po smrti. S sprejetjem zakona bi lahko tudi v Sloveniji imeli več možnosti za odvzem organom umrlim, ki bodo namenjeni za presaditev bolnikom, ki so na čakalni listi in jim bo to pomenilo izboljšanje zdravja ali celo podaljšanje življenja oziroma preživetje. S sodelovanjem Evrotransplantov se je število dajalcev, ki bi imeli tipizacijsko sorodno tkivo zelo poveča in tudi poveča možnost hitreje dobiti potreben organ, s tem se čakalne vrste krajšajo. V glavnem gre problem suma na zlorabe. Glede tega je povedala primarij Danica Avsec direktorica, Zavoda Republike Slovenije za presaditev organov in tkiv, Slovenija transplant, da zlorab pri nas ni. Prav tako ni prioritetnih dodeljevanj organov. Sistem deluje tako dobro, da bi vsako morebitno zlorabo takoj odkrili, preprečili in kaznovali. Na to smo lahko opravičeno ponosni, pravi gospa primarij. Bom pa še prebral glede preprečitve zlorab, vodilna načela svetovne zdravstvene organizacije iz leta 1990. Organe je dopustno odvzeti za transplantacijo živim in mrtvim darovalcev le v skladu s sledečimi vodilnimi načeli. Prvo načelo določa, da se sme organe odvzeti iz trupel mrtvih oseb le, če so pridobljena vsa zakonsko določena soglasja in če ni razloga, da bi dal misliti, da je pokojni odvzemu nasprotoval. O drugem načelu; zdravniki, ki ugotavljajo smrt, ne smejo neposredno sodelovati pri odvzemu in transplantaciji in tudi ne biti odgovorni za nego bodočih prejemnikov. Po tretjem načelu se, če je le mogoče, transplantacijo opravi z organi mrtvih darovalcev, kljub temu pa odrasli živi ljudje lahko darujejo organe, vendar praviloma le za transplantacijo genetskim sorodnikom.Izjeme so možne pri darovanju kostnega mozga in drugih obnovljivih tkiv. Za odvzem odraslemu živemu darovalcu je potrebno njegovo soglasje, ki mora biti svobodno in ne pod vplivom sile ali grožnje. Darovalec se mora zavedeti resnosti soglasja za poseg, ki ga daje. Četrto načelo prepoveduje odvzem živemu mladoletniku, vendar so v nacionalnih pravih dopustne posamezne izjeme od tega načela, če gre za obnovljiva tkiva. Kot peto načelo, je navedena prepoved trgovanja z organi, kot šesto pa prepoved oglaševanja ponudbe organov z namenom plačila ali ponujanje plačila za organe. Zdravniki ne smejo opraviti posega, če sumijo, da je bil organ pridobljen na nedovoljen način, s trgovino. In tudi ne smejo prejemati nagrad za take posege, ki presegajo vrednost določene tarife, kar določa 7. in 8. načelo. Zadnje deveto načelo, v skladu z načelom pravičnosti in enakosti zahteva, da morajo biti darovani organi dostopni pacientom na podlagi potreb zdravljenja in ne na finančni ali kakršnikoli drugi osnovi. Če pogledamo koliko organov je bilo letos presajenih v Sloveniji. Od 1. do 28. februarja so presadili v enem mesecu 14 organov, 7 ledvic, 3 jetra in 4 srca. Če pogledamo koliko jih čaka; na presaditev ledvic jih čaka 130, vemo pa, da opravijo približno 50 presaditev ledvic letno. Na transplantacijo srca čaka 31 ljudi, na jetra 21. Glede transplantacije pljuč, pa ni podatka, ker ne transplantirajo v Sloveniji, ampak na Dunaju.Morda še izjava enega pediatra, po transplantaciji jeter otrokom. Asistent dr. Matjaž Homan iz kliničnega oddelka za gastroenterologijo Pediatrične klinike v Ljubljani, pravi: “Ni večjega veselja, kot je opazovati dojenčke, ki so bili do transplantacije jeter neješči, razdražljivi, rumeno-zelene barve z velikimi trebuhi, potem pa v mesecih po presaditvi postanejo rožnati, zadovoljni in krepki otroci, ki lahko pričakujejo popolnoma normalno otroštvo.” Zato sam osebno podpiram namen zakona, tudi poslanska skupina SDS je naklonjena temu. Glasovali bomo po svoji vesti. Glede na današnje predstavitve pa ugotavljamo, da zakon kot tak ni primeren, zato podpiram predloge, da vlada poskrbi za ustreznejši zakon, ki bo omogočil več dajalcev in bodo prejemniki prišli prej na vrsto za presaditev. Hvala.«

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.