Tihe družbe kot deviacija v gospodarstvu

PS SDS predlaga, da se možnost obstoja tihih družb ukine. Poslanke in poslanci so na 25. redni seji Državnega zbora obravnavali  predlog  zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah v okviru rednega postopka. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 27-ih poslank in poslancev, s prvopodpisanim Jožetom Tankom. V zvezi s predlogom zakona je skupina 27-ih poslank in poslancev zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Dopolnilno obrazložitev predloga zakona je predstavil mag. Andrej Vizjak.Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani predsednik Državnega zbora, ministrica s sodelavci, spoštovane kolegice in kolegi. Drugič se že ukvarjamo s to problematiko predvsem zaradi tega, ker smo bili ob prvi pobudi neuspešni in seveda tudi neuslišani. Zakaj pravzaprav gre? Gre za novelo zakona o gospodarskih družbah in cilj je, da se prepreči pravno formalno razmerje med družbeniki ali med družbenikom in družbo, ki je prikrito javnosti in ni vpisano v sodni register. Torej, gre za ukinitev možnosti obstoja tihih družb, tihih družbenikov in prikritih razmerij znotraj družbe, ki po praksi v Sloveniji imajo zgolj negativne posledice in pravzaprav nobene pozitivne posledice. V zakonu o gospodarskih družbah se je obstoj tihih družb prikradel oziroma pravzaprav povzel iz nemške zakonodaje germanskega pristopa že pred korenito spremembo gospodarskega prava v prejšnjem mandatu in v Sloveniji nimamo nikakršne prakse, sodne prakse povezane z delovanjem tihih družb in z relacijami med družbeniki. Kljub temu, da imamo pravno formalno urejeno ta razmerja v zakonu.Seveda pa so nedavno prišli na dan primeri, ko se tiho družbeništvo uporablja za dosego nekaterih ciljev posameznikov, ki pa niso v kontekstu ciljev tudi družbe in ostalih družbenikov v tej družbi. Evidenten je bil primer, da je dolgoletni predsednik uprave Taluma, državnega Taluma, gospod Danilo Toplek, hkrati tudi tihi družbenik tihega družbenika Gradbenega podjetja Ptuj, ki je poslovalo s Talumom. Torej, imamo zelo zanimiv primer, da je ta gospod, ki je hkrati tudi pomemben in viden član Socialnih demokratov, vladajoče stranke torej, bil na eni strani v upravi gospodarske družbe in bil hkrati tihi družbenik druge družbe, ki je poslovala s to državno družbo. Seveda, ko je javnost za to izvedela, so organi Taluma obravnavali tudi te primere in, kot po pravilu, niso ugotovili ničesar spornega. Toda še vedno obstaja senca dvoma v smeri možnosti oškodovanja državnega premoženja in konkretno tudi te družbe.Skratka, imamo tak devianten primer. In Komisija za nadzor javnih financ je obravnavala ta primer in si želela od Vlade pridobiti tudi podatke, koliko je takih primerov in koliko predsednikov uprav ali organov vodenja in nadzora v državnih firmah je hkrati tihih družbenikov podjetij, tako doma kot v tujini. Pričakovali smo, da se bo Vlada, kot je po vzoru prejšnjih aktivnosti, češ, ko je omejevala plače in nagrade direktorjem in članom nadzora v družbah, tudi tu zavzela za razkritje teh podatkov. Vlada nam še do danes ni odgovorila na to vprašanje, tako da ne vemo, kje vse so kot tihi družbeniki udeleženi številni člani uprav in nadzornih odborov družb v državni lasti. Menimo, da je to zelo slabo za neko transparentno in gospodarno ravnanje tudi državnih firm v tej državi.Zato predlagamo, da se možnost obstoja tihih družb ukine. Da pa bi preprečili neko neformalno tiho družbeništvo, pa predlagamo, da se v 6. členu te novele zakona navede, da je treba vpisati in prijaviti v register vsakršna razmerja, vsakršne pravne posle med družbeniki in družbo, ki obstajajo, in morajo biti javno razkriti ti podatki. Prepričani smo, da bi taka ureditev prinesla veliko več koristi kot škode, še posebej pa bi preprečila zlorabe in možna oškodovanja državnega premoženja.