Težko je verjeti, da je šlo pri črtanju kazenskih določb zakona o delovnih razmerjih za spregled ali pomoto

Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je na novinarski konferenci uvodoma osvetlila proces sprejemanja pomorskega zakonika. Na predlog infrastrukturnega ministrstva je namreč vlada 11. februarja letos na svoji 74. seji sprejela predlog besedila o spremembah in dopolnitvah pomorskega zakonika, ki je s 24. majem 2016 stopil v veljavo. Vlada in koalicija pa si sedaj prizadevata sprejeti novelo zakona o delovnih razmerjih po nujnem postopku.

Na tem mestu se zastavlja vprašanje, kakšno povezavo ima pomorski zakonik z zakonom o delovnih razmerjih. »Žal ima tokrat zelo pomembno povezavo, saj je pomorski zakonik s svojo določbo posegel na drugo področje, na področje dela,« je opozorila poslanka Lep Šimenko. S spremembo Pomorskega zakonika so se namreč razveljavile določbe 218., 219., 220., 221., 222. in 223. člena zakona o delovnih razmerjih, razveljavile so se kazenske določbe, ki predstavljajo pravno podlago za določitev prekrškov v veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih.

»Gre za določbe, ki se nanašajo na varovanje pravic delavcev, ki jih agencije posredujejo drugim delodajalcem in kršitve delodajalcev, ki se nanašajo na varovanje pravic delavcev pri sklepanju pogodb in varovanje pravic delavcev v delovnem razmerju, ki sicer veljajo za najpogostejše kršitve delovnopravne zakonodaje,« je razložila Suzana Lep Šimenko.

»Resnično nenavadno je, kako je lahko do tako imenovane pomote prišlo,« je opozorila poslanka SDS, saj so zakon pregledale strokovne službe na ministrstvih, zakon je šel čez medresorsko usklajevanje, pregledala ga je tudi zakonodajno–pravna služba, sprejeli pa so ga vlada, koalicijski poslanci in opozicijska stranka Združena levica.

»Ob tem je treba še posebej izpostaviti odgovornost ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kamor zakon o delovnih razmerjih tudi spada, in ki v medresorskem usklajevanju očitno ni ugotovilo nikakršnih nepravilnosti,« je bila kritična Suzana Lep Šimenko, ki je še dodala, da je težko verjeti, da šlo je v vsem tem procesu zgolj za spregled ali pomoto. »Več kot očitna je slučajna ali namerna površnost ministrstva, ki ga vodi ministrica Anja Kopač Mrak. Če bi ministrica za delo res tako zelo ščitila pravice delavcev, kar tolikokrat izpostavlja, si takšnih napak ne bi smela dovoliti,« je bila jasna poslanka SDS.

Redakcijska napaka, kot so jo poimenovali v koaliciji, je povzročila dva meseca pravne praznine na področju kazenskih sankcij, opozarja poslanka Lep Šimenko. »To pomeni, da kršitve, ki so se zgodile po 24. maju ali že prej in niso bile pravnomočno sankcionirane, niti ne bodo sankcionirane, saj zakon o prekrških v 2. členu določa, da če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe tega zakona ali predpis, ki določa prekršek, se uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši. S to tako imenovano napako so rehabilitirali storilce prekrškov iz delovno pravne zakonodaje, o katerih do 24. maja ni bilo pravnomočno odločeno,« je opozorila Suzana Lep Šomenko.

V nadaljevanju je poslanka SDS še predstavila amandma poslanske skupine SDS, s katerim bi lahko nastalo napako popravili za nazaj, vendar ga koalicija na matičnem odboru ni potrdila. Podoben amandma poslanci SDS vlagajo tudi danes za jutrišnjo obravnavo na redni seji državnega zbora. »Z amandmajem želimo doseči retroaktivno uporabe prekrškovnih določb od 24. maja, za vse prekrške, ki so bili storjeni od tega dne, a o njih še ni bilo dokončno odločeno,« je dejala poslanka Lep Šimenko in izrazila prepričanje, da v kolikor je pri sprejemanju zakonodaje resnično prišlo do spremembe, ne bi smelo biti najmanjšega zadržka pri podpori omenjenem amandmaju.

Nenazadnje je poslanka Suzana Lep Šimenko v imenu poslanske skupine SDS obsodila takšno dejanje vlade in koalicijskih poslancev ter izrazila pričakovanje, da bodo odgovorni za napako in nastale posledice tudi odgovarjali.