Težave pri črpanju sredstev za delavce Mure?

Dr. Romana Jordan Cizelj je predstavila nekatere prednostne teme in dokumente, ki jih bo Evropski parlament obravnaval na plenarnem zasedanju v Strasbourgu prihodnji teden. Izpostavila je predvsem dve temi, obravnavo proračuna in resolucije o podnebnih spremembah, ter dva dogodka, konferenco o jedrski energiji in razstavo Inovacije v kozmetiki. Evropski parlament letos prvič sprejema proračun v skladu z Lizbonsko pogodbo in zato je bilo pričakovati nekaj zapletov. Na novembrskem zasedanju bi morali že imeti usklajeno besedilo s Svetom EU. Do tega žal ni prišlo. Dr. Romana Jordan Cizelj je jasno poudarila, da za to niso krive kakršne koli prevelike zahteve EP po zvišanju proračuna, kot je že odmevalo v javnosti. EP je namreč sprejel predlog Sveta EU glede višine proračuna, ni pa odstopal od zahtev, ki bi pomenile odstopanje od Lizbonske pogodbe, s katero je EP dobil večje pristojnosti. »Želimo, da so te pristojnosti v celoti upoštevane. Tu gre konec koncev za vprašanje, ali je EU pravna institucija ali ni pravna institucija. Vztrajali smo pri tem, da se upoštevajo vse naše pristojnosti, da se Parlament ustrezno upošteva tudi pri celotnem postopku, ko se bo oblikovala celotna finančna perspektiva EU,« je povedala poslanka.Druga taka zahteva je bila, da mora proračun prihodnosti odražati resnične potrebe EU, »zdaj namreč odraža bolj evropsko stvarnost izpred desetletij. Zahtevamo tudi lizbonizacijo proračuna: da upoštevamo, katere so tiste razvojne politike EU, kar EU rabi, kaj želimo razvijati na evropskem nivoju in da to tudi financiramo.« Z lizbonsko pogodbo je kar nekaj novih področij, na katerih se razvija skupna evropska skupna politika, kar terja določena sredstva. »Smiseln se mi zdi politični pogovor o tem, kaj so države članice pričakovale od teh skupnih politik in kje lahko pri sebi sprostijo ta finančna sredstva, da se bodo lahko primerneje porabila na evropskem nivoju.« Sporazum torej ni bil sprejet, EK mora sedaj  pripraviti nov predlog proračuna. EP bo prihodnji teden o tem vseeno razpravljal in  sprejel resolucijo, poraba sredstev od januarja naprej pa bo po dvanajstinah. Zato lahko drugo leto pride do težav pri črpanju določenih sredstev, za Slovenijo npr. pri črpanju sredstev iz evropskega globalizacijskega sklada, od koder pričakujemo sredstva za delavce in delavke Mure. Tako tudi pri subvencijah za kmetijstvo in pri vzpostavljanju novih služb na področjih znanje politike. EP ne želi, da bi odgovornost za to padla nanj, zato bodo poslanci skušali z resolucijo najti ustrezno pravno pot, da bodo vse te politike, h katerim so se zavezali, tudi izvajane.

V začetku decembra bo v Cancunu v Mehiki potekala konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah. Lanska konferenca v Koebenhavnu je prinesla razočaranje, ker je EU preveč pričakovala. »Tokrat gremo na konferenco z veliko bolj realnimi pričakovanji in celoten pristop EU k pogajanjem lahko imenujemo kot pristop po korakih. Ne smemo pretiravati, upoštevati moramo vso realnost in zagotoviti dvoje, kjer EU ni pripravljena popustiti. Tudi od drugih razvitih držav pričakujemo podobne ukrepe kot od EU, to je predvsem problem ZDA. Od velikih razvijajočih se gospodarstev (Brazilije, Indije, Kitajske) pa pričakujemo, da bodo pokazala odgovornost do tega vprašanja.« Poslanka je povedala, da tokrat v Cancunu ne želijo govoriti toliko o odstotkih in številkah, temveč želijo doseči vsebinski dogovor, predvsem na področju gozdov, prilagajanja na podnebne spremembe, pri sprejemanju finančnih zavez in prenosu tehnologij, skupnem sodelovanju na področju raziskav in, zelo pomembno, na področju, kako se spremljajo, merijo in verificirajo znižanja izpustov toplogrednih plinov.Z resolucijo se EP vedno pripravi na tovrstne konference, »ker je za uspeh EU bistveno, da govorimo z enim glasom, da govorimo o skupni politiki in usmeritvah.« Zato je EP pri pripravi resolucije ves čas sodeloval z EK in s Svetom. Dosegli so skupno stališče, ki ga pa doslej pripravljena resolucija, ki je bila izglasovana v odboru ENVI, ne odslikava dovolj dobro, zato je bilo podpisanih kar nekaj amandmajev, ki predvsem zahtevajo več, kot je bilo dogovorjeno v EU. Dr. Romana Jordan Cizelj je povedala, da nekateri predlogi zahtevajo uvajanje novih davkov. »Menim, da moramo biti tu konsistentni, da ne smemo iz leta v leto spreminjati ciljev, ampak da moramo tiste, ki smo si jih zadali, tudi uresničiti. V delih resolucije, kjer se zahtevajo dodatne davčne obremenitve, smo kot poslanska skupina zahtevali poimensko glasovanje, tako da bomo natančno videli, katere poslanske skupine si upajo v teh razmerah naše gospodarstvo obremeniti še bolj. Na tak način se ne smemo igrati, ampak moramo izvajati tisto, kar je bilo dogovorjeno, ker so bili že ti cilji izredno ambiciozni. Seveda pa podpiramo namen EU, da še bolj znižamo izpuste toplogrednih plinov do 2020, ko bodo za to pravi pogoji, ko se bodo torej tudi ostale države ustrezno odzvale na te globalne izzive.«

3. 12. 2010 bo v Bruslju potekala konferenca o jedrski energiji, ki jo organizira Parlamentarna skupščina Sveta Evrope. Dr. Romana Jordan Cizelj bo na njej sodelovala v delu, kjer bodo obravnavali človeške vire. »Jedrska energija je bila dolgo časa zanemarjena. Če ne bomo ukrepali takoj, za to področje kmalu ne bomo imeli ustreznih ljudi, kajti sedanja generacija inženirjev se upokojuje.«

Dr. Romana Jordan Cizelj je tudi pokroviteljica razstave Inovacije v kozmetiki, ki jo organizira v sodelovanju z mednarodnim združenjem kozmetičnih hiš COLIPA, ki združuje več kot 2000 podjetij. Odprtje razstave bo 7. 12. 2010 v Bruslju, govornika bosta direktor Colipe in evropski komisar za zdravje in varstvo potrošnikov John Dalli. »Predstaviti želimo, kaj ta sektor ponuja človeštvu in katere so možne prihodnje inovacije v kozmetiki. Gre za inovacije, ki so prispevale h kakovosti človekovega življenja.« Po dogovorih z Gospodarsko zbornico Slovenije bo na razstavi aktivno sodelovala tudi Kozmetika Afrodita, »s čimer izkoriščam možnost, da se v Evropi tudi na tem področju predstavi inovativnost slovenskega prostora«, je povedala poslanka.