Težave na področju kmetijstva

Poslanec SDS Robert Hrovat je vložil pisno poslansko vprašanje v zvezi s težavami na področju kmetijstva, ki ga naslovil na ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milana Pogačnika.

V nadaljevanj objavljamo celotno pisno poslansko vprašanje Roberta Hrovata.
Slovenija je glede izvajanja sankcij in zmanjševanja ukrepov kmetijske politike med najbolj rigoroznimi članicami EU. Kot primer bi navedel sledeče:

1. Pri izvajanju nadzora navzkrižne skladnosti je opazen trend zmanjševanja izplačil sredstev zaradi  minimalnih neskladij, kjer je prej veljal 1 % in bi jih rado Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano  povečalo, z novo Uredbo o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju, na 3% zmanjševanja. Kmetijsko svetovalna služba (KSS) že opravlja svetovanje po kmetijah in preverja pogoje za navzkrižno skladnost. Zaenkrat še brezplačno za kmete. To pomeni, da se bodo kmetu z ugotovljenim neskladjem neposredna plačila v enem letu zmanjšala za 3 %, če pa se ugotovi  ponovno minimalno neskladje v roku 5 let na isti kmetiji, pa je to zmanjševanje že trikratno, to je 9 % vseh sredstev, do katerih je upravičen. Npr. Nemčija in Avstrija sta v tem pogledu bolj prijazni, saj poznata tudi neskladja, ki jih odpravi kmetovalec ob pregledu ali v določenem roku in ne vodijo do zmanjševanja izplačil. Pri nas lahko že nepravočasno sporočanje podatkov v register živali, ki ga je lahko zakrivil tudi vnaševalec (uradni veterinar ali KSS), pomeni  zmanjševanje neposrednih plačil, tudi za 3 % (po novem predlogu uredbe). Torej bi teoretično kmetijsko gospodarstvo izgubilo na leto lahko nekaj tisoč evrov.

2. Naslednji drastična sankcija oz. zmanjševanje je zavrnitev celotnih ukrepov 2. osi (kmetijsko okoljski ukrepi), kjer teoretično,  pri  prekoračitvi obremenitve GVŽ (glav velike živine, 1=500kg) na hektar površine v uporabi  za 0,01 (to je 5 kg žive teže živali = teža 3 piščancev), kmet izgubi vsa okoljska plačila v tem letu. Pri kmetijsko-okoljskih ukrepih 2. osi v skladu z 2. odstavkom 18. člena Uredbe ES 1975/06, država članica sama določi znižanja glede na resnost, obseg in stalnosti ugotovljenega nespoštovanja predpisanih pogojev. MKGP upoštevala samo 20 % zmanjševanje v primerih pomanjkljivih ur izobraževanja in neurejenih evidenc delovnih opravil. Vse ostalo pomeni popolno izključitev plačil. Tak absurd, ko bi 5 kg žive teže vplivalo na zmanjševanje uspešnosti izvajanja integriranega poljedelstva na nekaj 10 ha in zato popolno izključitev plačil,  pa je blago rečeno škodljiv in birokratsko neustrezen.

Najbolj nerazumljivo pa je, da v skladu s 25. členom  Uredbe ES 73/09, Slovenija 75 % teh kmetom pobranih sredstev vrne v Evropski kmetijski jamstveni sklad  (EKJS) – torej v Evropo.
 
Sprašujem:
Kaj ste ukrenili, da bo v teh težkih časih za kmetijstvo odpravljen tako neprijazen odnos kmetijskih birokratov do slovenskih kmetov?