Terezija Jenko, velika Slovenka in dobrotnica

Članice Ženskega odbora Slovenske demokratske stranke smo letošnji dan žena obeležile na prav poseben način, in sicer s Klubskim večerom posvečenim veliki Slovenki Tereziji Jenko. Projekt »Slovenija, dežela velikih žensk« je osrednji projekt Ženskega odbora SDS. S projektom smo želele opozoriti na velike Slovenke, ki so pripomogle pri razvoju naše družbe in kulture. V letu dni smo širom Slovenije predstavile mnoge Slovenke in njihove zanimive ter pestre življenjske zgodbe. Tokrat nam je v okviru Klubskega večera mag. Iztok Petrič predstavil življenjsko pot izjemne žene Terezije Jenko.Terezija Jenko, rojena Lenče se je rodila pri Gospodcu na Lavrici. Sprva se je izobraževala pri ljubljanskih uršulinkah, nato na Bavarskem. Po vrnitvi iz tujine, kjer se je izobraževala, je v domači gostilni srečevala številne mlade intelektualce, kot so Josip Jurčič, Fran Levstik in dr. Ivan Lah, ki je večkrat s seboj pripeljal dr. Ljudevita Jenka, znanega zdravnika iz Ljubljane in izjemno zavednega Slovenca in slovana, s katerim se je kasneje poročila.Kmalu po poroki z dr. Ljudevitom Jenkom je odšla v  Moskvo, kjer se je učila ruskega jezika. Z možem se je zavzemala za panslavizem (slovansko vzajemnost). Ustanavljala sta ruske krožke, kjer so se učili ruščine, pripravljali kulturne večere, recitirali rusko poezijo, brali ruske avtorje in spoznavali slovansko kulturo. Potovala je po Balkanu in seznanjala Slovence s kulturo drugih slovanskih narodov. S potovanj je pisala prispevke v skoraj vse slovenske časopise in organizirala predavanja. Z možem sta gostila priznane ruske znanstvenike, ki so se zanimali za slovensko kulturo.Imela je izjemen socialni čut, saj  je skrbela za ruske emigrante, ustanovila Rusko matico v Ljubljani, predsedovala Ruskemu rdečemu križu in bila velika humanitarna delavka.Poskrbela je za dobro izobrazbo svojih otrok: Eleonora je postala prva slovenska zdravnica, Ana pa prva Slovenka z doktorskim nazivom. Sin Ljudevit je bil zdravnik, ki je deloval v Ajdovščini in v Laškem in nakoncu v Šibeniku. Sin Milutin pa se je izobraževal na fakulteti v Pragi in postal rudarski inženir.Pela je v ženskem zboru Glasbene matice in bila med letoma 1895 in 1901 predsednica zbora. Jenkova je podala pobudo, da bi se v zahvalo Dunajčanom, ki so velikodušno pomagali po potresu v Ljubljani, Glasbena matica odpravila na Dunaj in tam pripravila enega ali dva celovečerna koncerta. Denar od vstopnic so namenili dunajskim dobrodelnim organizacijam in se jim na ta način zahvalili za pomoč po potresu. To je bilo prvo gostovanje kakšne glasbene zasedbe iz Slovenije v tujini, sodelovali so s širom Evrope znanim in cenjenim dunajskim orkestrom. Zaradi njihovega nastopa je prišel iz Londona dirigirati Antonin Dvorak. Odmevi s koncerta pa so bili izjemno pozitivni. To je bil začetek gostovanja slovenskih glasbenikov v tujini. Koncerti so odmevali še več let po dogodku.Bila je vlika podpornica slovenskih pesnikov in pisateljev, tudi Ivana Cankarja, ki mu je finančno  pomagala, ko je študiral na Dunaju.Petrič meni, da gre za dobrotnico in veliko ženo. Gre za kulturno delavko, mecenko, gospo z izrednim čutom za ljudi in bilo bi prav, da bi se njeno ime znašlo tudi v kakšnem leksikonu ali enciklopediji.