Temeljne vrednote Slovenije in Evrope so grško-rimska kultura, krščanstvo in razsvetljenstvo

Na včerajšnjem shodu V obrambo Slovenije, ki je potekal v Ljubljani, je v imenu Zbora za republiko spregovoril akademik dr. Janko Kos. »V teh usodnih zgodovinskih trenutkih je nujen pogled v preteklost,« je pričel svoj govor. Vprašal se je, zakaj je potrebna obramba Slovenije in podal jasen odgovor, da zato, »ker je ogrožena, ker smo ogroženi Slovenci in Slovenke.«

Po besedah akademika dr. Kosa ogroženost Slovenije ni nekaj novega, saj se slovenski narod z ogroženostjo spopada od Primoža Trubarja naprej – spomnil je na turške vpade, napoleonske vojne, italijanski in nemški nacionalizem v 19. stoletju, pa grožnje gospodarske krize konec 19. stojetja. Nato so sledile hude preizkušnje prve in druge svetovne vojne. »Pred, med in po drugi svetovni vojni so nas ogrožali italijanski fašizem, nemški nacionalsocializem in jugoslovanski komunizem. Zadnji je bil morda najbolj usoden, ker nas je slabil duhovno, moralno in socialno,« je svoj pogled v preteklost zaključil akademik dr. Kos.

Sedaj pa se zastavlja vprašanje, kaj je z nami danes? Po mnenju dr. Janka Kosa nas očitno čakajo nove preizkušnje, saj se »gospodarska in migrantska kriza razraščata v nekaj, kar predstavlja hudo preizkušnjo za vse Slovence in slovenske državljane.«

Akademik dr. Kos je nato spomnil, da imamo Slovenci iz preteklosti velike izkušnje s izseljenstvom in priseljenstvom. »To nam je lahko v spominu, da bomo lažje razumeli, kaj se bo z nami zgodilo v sedanji migrantski krizi,« je poudaril dr. Kos in spomnil na nekatera izseljevanja Slovencev – izseljevanje protestantov leta 1600, gospodarska kriza konec 19. Stoletja, ki je Slovence prisilila v množično izseljevanje, največja izseljenska kriza pa se je zgodila leta 1965 z usodim eksodusom Slovencev v Ameriko. »Danes se dogaja izseljevanje nadarjenih, mladih in izobraženih Slovencev, kar nas lahko zelo skrbi,« je opozoril dr. Janko Kos.

Ni mi prijetno nemško ime, srčno pa ljubim kranjsko srce

Kakšne izkušnje pa imamo Slovenci s priseljenci? Po mnenju akademika dr. Kosa so bile slovenske dežele v preteklosti zelo odprte za priseljevanje evropskih narodov. »Bistveno je, da so bili vsi ti priseljenci pri nas gostoljubno sprejeti in so se večinoma vključevali v slovensko družbo in kulturo, postali so njen del. Postali so lojalni del te družbe, kulture in najbrž tudi samostojne države. Takšno priseljevanje ni problem. Takšni priseljenci, ki so civilizacijsko, kulturno in versko, celo jezikovno, sorodni, so pri nas del vsakodnevne integracije in ta nas lahko v nekem smislu celo krepi,« je bil jasen dr. Janko Kos, ob tem pa spomnil na epigram Franceta Prešerna o nemškem priseljencu, ki se glasi: Ni mi prijetno nemško ime, srčno pa ljubim kranjsko srce.

Priseljenci po mnenju akademika dr. Kosa vsekakor pomenijo prispevek k naši skupnosti, če so se pripravljeni, možni in sposobni vključiti. Če pogledamo našo kulturno zgodovino, bomo videli, da so bili mnogi znameniti Slovenci potomci prišlekov – Jurij Dalmatin, Žiga Zois, Anton Tomaž Linhart, Josip Jurčič, Oton Župančič. Iz mešanih zakonov je po besedah dr. Kosa zrastla osnova, ki je bila zelo pomembna za razvoj slovenske družbe in politike.

»Čisto drug problem pa je val migrantov, ki prihajajo iz Bližnjega Vzhoda in Severne Afrike. Za razliko od prejšnjih prišlekov gre za populacijo, ki je civilizacijsko, kulturno, versko, socialno, celo politično čisto drugačna. Kako naj se prišleki iz islamske civilizacije integrirajo v evropsko civilizacijo, ki je v nekaterih osnovnih pogledih povsem drugačna od njihove?« se je vprašal akademik dr. Kos in opozoril, »da v analitskih razpravah ni enotnega mnenja o tem, kaj je pravzaprav z islamom in ali obstaja poleg ortodoksnega islama še nek zmerni islam. Vse to nas sili v neko previdnost.«

Slovenija je ogrožena od zunaj in od znotraj

V nadaljevanju nagovora pa je dr. Janko Kos opozoril še na neko drugo izjemno pomembno dejstvo. »Nismo ogroženi samo od zunaj, vedno smo bili ogroženi tudi od znotraj. Med Slovenci so se vedno rojevali tisti, ki niso želeli biti Slovenci. Zato je Prešeren ostro zanikal Stanka Vraza, v 19. stoletju smo prezirali slovenske nemškutarje, Cankar je ostro nastopal zoper tiste, ki so v Sloveniji želeli obuditi jugoslovanstvo,« je spomnil akademik dr. Kos.

In kako je danes z notranjo nevarnostjo za Slovenke in Slovence? »Zdi se, da je drugačna, da ne izhaja iz antinacionalne težnje. Ta nevarnost prihaja iz nekega posebnega nacionalnega, kulturnega in jezikovnega anarhizma, ki ne mara slovenstva, slovenske kulture, ki mu je za slovenščino malo mar. Gre za duhovno stanje, ki Slovencem ni naklonjeno,« je poudaril dr. Kos.

Zaradi vsega navedenega je po mnenju dr. Kosa Slovenija oslabljena, in sicer demografsko, politično, socialno in kulturno. »To pa zato, ker sistemi družbe in države ne delujejo, kot bi morali. Gre za status quo, ki vzdržuje samega sebe, kar pa je znamenje notranjega razpada, ki ne vodi drugam kot v pogubo,« je opozoril akademik dr. Kos.

»Vendar ne smemo pozabiti, da je Slovenija del Evrope in obramba Slovenije je obramba Evrope,« je dejal dr. Kos in nadaljeval, da »če bi se sedaj pojavil dr. Jože Pučnik, bi morda rekel, da ne gre samo za Slovenijo, za Evropo gre. Kajti sama Evropa je enako ogrožena kot Slovenija. Celo večji evropski narodi stojijo pred nevarnostjo neuspešne integracije ali dezintegracije.«

Vendar pa je Evropa enako kot od zunaj ogrožena tudi od znotraj. »V njeni odlični civilizaciji in visoki kulturi se je v zadnjih desetletjih razširilo posebno duhovno stanje, ki ga je Nietzsche imenoval duhovni nihilizem. Ta povzroča, da Evropa ne verjame več sama vase in je oslabljena,« je opozoril dr. Kos in zaključil z mislijo, kaj lahko reši Slovenijo in Evropo: »Evropa mora najti svoj civilizacijski pogum in se opreti na tisto, iz česar je nastala. To pa so grško-rimska kutura, krščanstvo in razsvetljenstvo. To je vsajeno v temelj Evrope. Iz tega mora izhajati tudi Slovenija. Te vrednote so v slovensko kulturo izročili Primož Trubar, France Prešeren in Ivan Cankar. Kolikor smo jim zvesti, toliko lahko ostanemo Slovenci, obranimo Slovenijo in jo popeljemo v prihodnost.«