Temelj zakonske zveze je na zasnovanju družine

Družinski zakonik postaja “skropucalo”. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide se je na svoji seji ponovno lotil predloga družinskega zakonika, pri čemer so razpravo na Odboru prekinili po obravnavi četrtega člena.

Poslanke in poslanci koalicije in opozicije še vedno ne delijo skupnega mnenja glede pomena zakonske zveze. V poslanski skupini SDS ocenjujemo, da je temeljni pomen zakonske zveze v zasnovanju družine, kar smo predlagali tudi z dopolnilom k četrtemu členu družinskega zakonika. France Cukjati je na seji odbora tako izpostavil, da je za SDS “ohranitev definicije o pomenu zakonske zveze zelo pomembna,” saj ravno to zavezuje državo k posebnemu varovanju in skrbi. Robert Hrovat pa je ocenil, da s predlogom, ko naj bi zakonsko skupnost tvorila moški in ženska, in ne dve osebi, kot je bilo predlagano sprva, ne gre za nek kompromis, kajti, “če bi to bil kompromis, bi ga koalicija enotno zagovarjala.”

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, se je od prvotnega iz leta 1976 nekajkrat spremenil, a se nikoli ni odpravil pomen zakonske zveze, ki je v zasnovanju družine in kot tak deležen posebnega varstva države.

Poslanci koalicije so predlog SDS, da je temeljni pomen zakonske zveze v zasnovanju družine, zavrnili in podprli člen, s katerim se določa, da je zakonska  zveza skupnost moškega in ženske.

V razpravi pri četrtem členu pa so razpravljalci soočili mnenja glede zunajzakonske skupnosti. Po predlogu zakonika je to dalj časa trajajoča življenjska skupnost, v poslanski skupini SDS  pa smo predlagali, da bi to bila vsaj tri leta trajajoča življenjska skupnost, oz. smo pričakovali podatke Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in invalide, v zvezi s sodno prakso in težavami, s katerimi se srečujejo sodniki, če je določba v zakonu tako nedoločna in nejasna ter prepušča odločitev “tenkočutju” sodnikov, kot so napisali v obrazložitev. Odbor je predlog SDS zavrnil. Opozicijski poslanci so na seji odbora predlagali, da  bi člene, o katerih se ne da poenotiti in urejajo predvsem istospolne partnerske skupnosti, uredili v Zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti.

V poslanski skupini SDS tako ocenjujemo, da predlogi, s katerimi želi minister nekoliko spremeniti posamezne člene predlaganega družinskega zakonika, ne predstavljajo nobenega “kompromisa”, nobene vsebinske izboljšave osnovnega predloga. Nasprotno. Zaradi ministrovega trdovratnega vztrajanja, da se vprašanja istospolnih partnerskih skupnosti nič več ne urejajo v posebnem zakonu, ampak v zakoniku, ki je namenjen družini, bomo namesto “družinskega zakonika” dobili neko zmedeno skropucalo, ki bo očitno končalo na referendumu.