Tanko: "Predlog za spremembo referendumskih določb v poslanski skupini SDS podpiramo."
petek, 24. 5. 2013Z vpisom fiskalnega pravila v ustavo se postavi pravilo, v katero smer se morajo gibati načrtovanja v javnih financah, s spremembami referendumske ureditve pa so določene izjeme, pri katerih referendumsko odločanje ni možno. Poslanke in poslanci na današnji seji obravnavajo predlog ustavnega zakona o spremembah 90., 97. in 99. člena Ustave Republike Slovenije, ki zadevajo referendumsko ureditev. Stališče poslanske skupine SDS, ki ga objavljamo v nadaljevanju, je na seji predstavil vodja Jože Tanko.
1. V poslanski skupini SDS pozdravljamo včerajšnji dogovor političnih strank. Gre za pomemben dogovor, ki bo vladi Alenke Bratušek omogočil, da bo kot prva vlada dejansko vladala, da bo v rokah imela mnogo močnejše inštrumente kot katerakoli vlada pred njo. S tem pa tudi odgovornost.2. Zavedamo se pomena današnjih odločitev, kajti z uveljavitvijo tako fiskalnega pravila kot referendumske ureditve, se bo mnogo lažje usmerilo državo na zdravo pot razvoja, na pot, ki bo omogočala vladam, da na vzdržen način omogočajo družbeni razvoj, ne pa da bi po nepotrebnem določene stvari bremenile prihodnje rodove in postavljale pod vprašaj zdrave temelje za uspešno državo, kar je pravzaprav predpogoj, da je država pravna, pravična in do primerne ravni tudi socialna.3. Slovenska demokratska stranka v času, ko je bila največja vladna stranka, in zdaj, ko je največja opozicijska stranka, ohranja do obeh ustavnih norm enak odnos, enako pozitiven odnos, in to tako do fiskalnega pravila kot do referendumskih sprememb, podpiramo obe. Ne predstavljamo si, da bi še naprej izgubljali čas pri izboljšavah Ustave in se ob tem zavedali, da v nasprotnem primeru samo izgubljamo kot država, kajti s tem si avtomatično dvigujemo stroške, dodatno pa po nepotrebnem krnimo mednarodni ugled našemu gospodarstvu, našim blagovnim znamkam in predvsem tistim gospodarskim družbam, ki se šele prebijajo na zahtevne trge. Že do sedaj smo to odlašanje in izmikanje drago preplačali. 4. Pred nami so do konca naslednjega tedna vsaj tri pomembne odločitve. Danes imamo dvotretjinsko odločanje tudi o tej ustavni spremembi, v tednu, ki sledi, se moramo na nek način samo-omejiti, da ne bo trideset poslancev vložilo zahteve za referendum glede te ustavne spremembe in potem, če bo to izpolnjeno, tudi v soboto najbrž, ko iztečejo roki, dati glas za sprejem odloka oziroma obeh odlokov. Upam, da bodo včerajšnji dogovori predsednikov strank in vodij poslanskih skupin držali, da bodo držali tudi v tistih strankah, ki so imele do sedaj pomisleke, tukaj recimo predvsem pri stranki predsednice Vlade Alenke Bratušek in tudi pri njih pričakujemo, da bodo, tako kot rečemo v žargonu, “mož beseda.”
5. Predlog za spremembo referendumskih določb, kot sem že dejal, v naši poslanski skupini podpiramo. V pogajanjih za oblikovanje predloženega besedila smo sicer veliko popustili, tudi na osnovi večkratnih razprav in obravnav na organih stranke. Odločitev za ta kompromis ni bila lahka, vendar smo mnenja, da brez teh sprememb nobena vlada nima dovolj dobrih varovalk za načrtovanje in izvajanje predvsem proračunskih in nekaterih drugih politik države. Navsezadnje smo decembra lani videli, kaj se lahko zgodi, če koga v zanosu potegne evforija in občutek, da je vsemogočen. Tedaj so sindikati javnega sektorja ponosno vložili zahtevo za referendum na Zakon o izvrševanju proračunov, s katero so vsaj začasno želeli zaustaviti izvrševanje proračunov za letos in za prihodnje leto in s tem bi sprožili postopek začasnega financiranja. Takoj se je pokazalo, da bi bile posledice te nepremišljene poteze sindikatov prehude, predvsem za javni sektor in da bi te posledice zelo težko prenesli na Janševo vlado, čeprav je niso imeli radi.Zelo težko se je bilo ob tem znebiti občutka, da ni šlo za nagajanje Janševi vladi in da tisto ni bil del scenarija rušenja Janševe vlade, ki se je tedaj sicer klavrno končal. Na srečo se ta blokada ni tako izšla, kot so načrtovali sindikati, posledice so bile minimalne, pa še tiste so letele bolj na tedanjo vlado kot na povzročitelja tega, ki se je potem kar nekako potuhnil.6. Kot sem že dejal, smo znotraj SDS večkrat opravili obširno razpravo v vseh fazah te referendumske spremembe, tako glede omejitev, ki jih prinaša, kakor tudi glede ugotavljanja izida referenduma. Bilo je veliko argumentiranih pomislekov pa tudi veliko slabih občutkov zaradi zlorabe oziroma izigravanja referendumske volje volivcev, predvsem pri implementaciji volilnega sistema v Ustavo.Rešitev, ki se je nekoč nazaj zapisala v ustavo, je bila namreč povsem v nasprotju z večinsko voljo volivcev, tako da se tedaj v ustavo ni zapisal zmagoviti večinski dvokrožni volilni sistem, zaradi česar vsak okraj nima svojega poslanca in zaradi česar je z zlato olimpijsko medaljo nagrajen nekdo, ki se je uvrstil na 3., 4., 5. mesto, tisti, ki pa je dejansko zmagal, pa je lahko ostal brez nje. In takrat se je takšna anomalija zgodila.7. Kar zadeva konkretne spremembe 90., 97. in 99. člena ustave pa naslednje:V prvem odstavku se črta 30 poslancev. Moram reči, da to za našo stranko in poslansko skupino ni bila enostavna odločitev, kajti s tem se pravzaprav eliminira možnost parlamentarne manjšine, ki se z rešitvijo ne strinja in nima več možnosti, da bi na primer o določeni rešitvi, ureditvi, zakonu, ki se sprejme, zahtevala referendum. Vendar, to je bil del kompromisa, na katerega je naša stranka in poslanska skupina pristala.Za nas sicer ni bilo sporno črtanje Državnega sveta, kot tistega, ki lahko zahteva referendum. Tako imenovani zgornji dom parlamenta ima namreč v postopku možnost zaustavitve oziroma izglasovanja veta na zakon in menimo, da je takšna pravica, ki jo ima, dovolj ter ne potrebuje še nadgradnje z referendumom.Kar zadeva drugi odstavek, ki je nekoliko obširnejši, pa imamo nekatere pomisleke, ki se jih v postopku pravzaprav ni dalo popolnoma zbistriti, izčistiti. V ustavno rešitev se je ponovno zapisalo človekove pravice in temeljne svoboščine. Prav to poglavje je v ustavi najobsežnejše poglavje, ima preko 40 členov ustave, in prav ena politična skupina je vztrajala, da se to zapiše v ustavo kot pogoj, da sodeluje pri spremembi te ureditve. Tu smo imeli pomisleke in tudi sedaj mislimo, da gre za podvajanje neke ureditve.Tu bi rad opozoril še na to, da je možna zloraba ali predlagateljev oziroma zakonodajalca, ki lahko v sklopu sanacije protiustavnosti s področja človekovih pravic ali kakšnih drugih rešitev, zlorabi to z zakonom, kjer bo sanacija te protiustavnosti manjši del predlaganega zakona, večji del pa bodo predstavljale morda tudi rešitve, s katerimi se mnogi ne bi strinjali. Glede na to, da so zdaj to samo državljani, bi v tem postopku s to ureditvijo lahko onemogočili tudi njihovo iniciativo. Vemo, da v praksi zakoni niso nikoli “čisti” v tem smislu, da odpravljajo samo določeno pomanjkljivost, na primer samo implementacijo evropskih direktiv ali drugih zadev, nikoli nimamo samo odpravo protiustavnosti, ampak običajno s tem, ko se predlaga v postopek nek zakon se urejajo še nekatere druge vsebine. Tu moram reči, da smo tudi na ustavni komisiji glede te ureditve izrazili hude pomisleke, a interpretacija ustavnih pravnikov je bila nekoliko drugačna, kajti tamle bi prišlo pri presoji do tehtanja teh pravic.
Kljub vsemu mislimo, da v primeru, ko bi se urejalo oziroma z zakoni odpravljalo protiustavnost, bi moral biti ta zakon “čist”, se pravi, da bi moral odpraviti samo protiustavnost in ne kakšne druge morebitne sporne zadeve. Moram reči, da takšne zlorabe te ustavne ureditve, ki je sedaj pred nami, ne bi podprli in tudi upamo, da se bodo tisti, ki bodo predlagali zakone, ali pa jih bomo sprejemali, ali jih bodo kasneje sprejemali, zavedali posledic tega člena oziroma te alineje.Kar zadeva določbo glede drugih obveznih dajatev: tudi tukaj smo imeli pomisleke. Tu menim, da do kakšnih hujših zlorab najbrž ne bi prišlo, kajti ravno vse se na to obvezno dajatev najbrž ne da obesiti. Mislim, da bo ključen poudarek predvsem na tem, da se izvzamejo predvsem davki, carine in tisto, kar zajema Zakon o izvrševanju proračuna.Moram reči, da je bila pri nas tudi velika diskusija glede kvoruma. Najprej, ker se nam je takrat kompromisni predlog za kvorum, ki je bil predlagan, zapisan v prvotno besedilo, zdel previsok. Kasneje, ko je ustavna komisija oblikovala to zavrnitveno določbo, smo imeli pomisleke glede rešitve tega 25 % kvoruma za zavrnitev zakona. Pozdravljam, da je bilo na Ustavni komisiji nato sprejeta naša pobuda, da se ta kvorum zniža na 20 % in mislim, da to pri resnih zahtevah za referendum ne bi smela biti previsoka ovira, da tega ne bi dosegli.Na koncu bi še poudaril, da sta tako fiskalno pravilo, kot referendumska ureditev neke vrste dvojček, ker pri fiskalnem pravilu se postavi pravilo, v katero smer se morajo gibati načrtovanja v javnih financah, z referendumom pa so določene izjeme, pri katerih referendumsko odločanje ni možno. Sprejem samo referendumske ureditve bi bil nekorekten, kajti fiskalno pravilo je tisto, ki najprej zaveže vlado, vsakokratno vlado, v katero smer lahko pripravi, načrtuje proračun oziroma javne finance, med tem, ko referendum omejuje državljane, da ne bi ravno o čemerkoli odločali na referendumu. Mislim, da je pri obeh rešitvah dosežen primeren kompromis.Naša poslanska skupina bo predlog spremembe ustave podprla.
1. V poslanski skupini SDS pozdravljamo včerajšnji dogovor političnih strank. Gre za pomemben dogovor, ki bo vladi Alenke Bratušek omogočil, da bo kot prva vlada dejansko vladala, da bo v rokah imela mnogo močnejše inštrumente kot katerakoli vlada pred njo. S tem pa tudi odgovornost.2. Zavedamo se pomena današnjih odločitev, kajti z uveljavitvijo tako fiskalnega pravila kot referendumske ureditve, se bo mnogo lažje usmerilo državo na zdravo pot razvoja, na pot, ki bo omogočala vladam, da na vzdržen način omogočajo družbeni razvoj, ne pa da bi po nepotrebnem določene stvari bremenile prihodnje rodove in postavljale pod vprašaj zdrave temelje za uspešno državo, kar je pravzaprav predpogoj, da je država pravna, pravična in do primerne ravni tudi socialna.3. Slovenska demokratska stranka v času, ko je bila največja vladna stranka, in zdaj, ko je največja opozicijska stranka, ohranja do obeh ustavnih norm enak odnos, enako pozitiven odnos, in to tako do fiskalnega pravila kot do referendumskih sprememb, podpiramo obe. Ne predstavljamo si, da bi še naprej izgubljali čas pri izboljšavah Ustave in se ob tem zavedali, da v nasprotnem primeru samo izgubljamo kot država, kajti s tem si avtomatično dvigujemo stroške, dodatno pa po nepotrebnem krnimo mednarodni ugled našemu gospodarstvu, našim blagovnim znamkam in predvsem tistim gospodarskim družbam, ki se šele prebijajo na zahtevne trge. Že do sedaj smo to odlašanje in izmikanje drago preplačali. 4. Pred nami so do konca naslednjega tedna vsaj tri pomembne odločitve. Danes imamo dvotretjinsko odločanje tudi o tej ustavni spremembi, v tednu, ki sledi, se moramo na nek način samo-omejiti, da ne bo trideset poslancev vložilo zahteve za referendum glede te ustavne spremembe in potem, če bo to izpolnjeno, tudi v soboto najbrž, ko iztečejo roki, dati glas za sprejem odloka oziroma obeh odlokov. Upam, da bodo včerajšnji dogovori predsednikov strank in vodij poslanskih skupin držali, da bodo držali tudi v tistih strankah, ki so imele do sedaj pomisleke, tukaj recimo predvsem pri stranki predsednice Vlade Alenke Bratušek in tudi pri njih pričakujemo, da bodo, tako kot rečemo v žargonu, “mož beseda.”
5. Predlog za spremembo referendumskih določb, kot sem že dejal, v naši poslanski skupini podpiramo. V pogajanjih za oblikovanje predloženega besedila smo sicer veliko popustili, tudi na osnovi večkratnih razprav in obravnav na organih stranke. Odločitev za ta kompromis ni bila lahka, vendar smo mnenja, da brez teh sprememb nobena vlada nima dovolj dobrih varovalk za načrtovanje in izvajanje predvsem proračunskih in nekaterih drugih politik države. Navsezadnje smo decembra lani videli, kaj se lahko zgodi, če koga v zanosu potegne evforija in občutek, da je vsemogočen. Tedaj so sindikati javnega sektorja ponosno vložili zahtevo za referendum na Zakon o izvrševanju proračunov, s katero so vsaj začasno želeli zaustaviti izvrševanje proračunov za letos in za prihodnje leto in s tem bi sprožili postopek začasnega financiranja. Takoj se je pokazalo, da bi bile posledice te nepremišljene poteze sindikatov prehude, predvsem za javni sektor in da bi te posledice zelo težko prenesli na Janševo vlado, čeprav je niso imeli radi.Zelo težko se je bilo ob tem znebiti občutka, da ni šlo za nagajanje Janševi vladi in da tisto ni bil del scenarija rušenja Janševe vlade, ki se je tedaj sicer klavrno končal. Na srečo se ta blokada ni tako izšla, kot so načrtovali sindikati, posledice so bile minimalne, pa še tiste so letele bolj na tedanjo vlado kot na povzročitelja tega, ki se je potem kar nekako potuhnil.6. Kot sem že dejal, smo znotraj SDS večkrat opravili obširno razpravo v vseh fazah te referendumske spremembe, tako glede omejitev, ki jih prinaša, kakor tudi glede ugotavljanja izida referenduma. Bilo je veliko argumentiranih pomislekov pa tudi veliko slabih občutkov zaradi zlorabe oziroma izigravanja referendumske volje volivcev, predvsem pri implementaciji volilnega sistema v Ustavo.Rešitev, ki se je nekoč nazaj zapisala v ustavo, je bila namreč povsem v nasprotju z večinsko voljo volivcev, tako da se tedaj v ustavo ni zapisal zmagoviti večinski dvokrožni volilni sistem, zaradi česar vsak okraj nima svojega poslanca in zaradi česar je z zlato olimpijsko medaljo nagrajen nekdo, ki se je uvrstil na 3., 4., 5. mesto, tisti, ki pa je dejansko zmagal, pa je lahko ostal brez nje. In takrat se je takšna anomalija zgodila.7. Kar zadeva konkretne spremembe 90., 97. in 99. člena ustave pa naslednje:V prvem odstavku se črta 30 poslancev. Moram reči, da to za našo stranko in poslansko skupino ni bila enostavna odločitev, kajti s tem se pravzaprav eliminira možnost parlamentarne manjšine, ki se z rešitvijo ne strinja in nima več možnosti, da bi na primer o določeni rešitvi, ureditvi, zakonu, ki se sprejme, zahtevala referendum. Vendar, to je bil del kompromisa, na katerega je naša stranka in poslanska skupina pristala.Za nas sicer ni bilo sporno črtanje Državnega sveta, kot tistega, ki lahko zahteva referendum. Tako imenovani zgornji dom parlamenta ima namreč v postopku možnost zaustavitve oziroma izglasovanja veta na zakon in menimo, da je takšna pravica, ki jo ima, dovolj ter ne potrebuje še nadgradnje z referendumom.Kar zadeva drugi odstavek, ki je nekoliko obširnejši, pa imamo nekatere pomisleke, ki se jih v postopku pravzaprav ni dalo popolnoma zbistriti, izčistiti. V ustavno rešitev se je ponovno zapisalo človekove pravice in temeljne svoboščine. Prav to poglavje je v ustavi najobsežnejše poglavje, ima preko 40 členov ustave, in prav ena politična skupina je vztrajala, da se to zapiše v ustavo kot pogoj, da sodeluje pri spremembi te ureditve. Tu smo imeli pomisleke in tudi sedaj mislimo, da gre za podvajanje neke ureditve.Tu bi rad opozoril še na to, da je možna zloraba ali predlagateljev oziroma zakonodajalca, ki lahko v sklopu sanacije protiustavnosti s področja človekovih pravic ali kakšnih drugih rešitev, zlorabi to z zakonom, kjer bo sanacija te protiustavnosti manjši del predlaganega zakona, večji del pa bodo predstavljale morda tudi rešitve, s katerimi se mnogi ne bi strinjali. Glede na to, da so zdaj to samo državljani, bi v tem postopku s to ureditvijo lahko onemogočili tudi njihovo iniciativo. Vemo, da v praksi zakoni niso nikoli “čisti” v tem smislu, da odpravljajo samo določeno pomanjkljivost, na primer samo implementacijo evropskih direktiv ali drugih zadev, nikoli nimamo samo odpravo protiustavnosti, ampak običajno s tem, ko se predlaga v postopek nek zakon se urejajo še nekatere druge vsebine. Tu moram reči, da smo tudi na ustavni komisiji glede te ureditve izrazili hude pomisleke, a interpretacija ustavnih pravnikov je bila nekoliko drugačna, kajti tamle bi prišlo pri presoji do tehtanja teh pravic.
Kljub vsemu mislimo, da v primeru, ko bi se urejalo oziroma z zakoni odpravljalo protiustavnost, bi moral biti ta zakon “čist”, se pravi, da bi moral odpraviti samo protiustavnost in ne kakšne druge morebitne sporne zadeve. Moram reči, da takšne zlorabe te ustavne ureditve, ki je sedaj pred nami, ne bi podprli in tudi upamo, da se bodo tisti, ki bodo predlagali zakone, ali pa jih bomo sprejemali, ali jih bodo kasneje sprejemali, zavedali posledic tega člena oziroma te alineje.Kar zadeva določbo glede drugih obveznih dajatev: tudi tukaj smo imeli pomisleke. Tu menim, da do kakšnih hujših zlorab najbrž ne bi prišlo, kajti ravno vse se na to obvezno dajatev najbrž ne da obesiti. Mislim, da bo ključen poudarek predvsem na tem, da se izvzamejo predvsem davki, carine in tisto, kar zajema Zakon o izvrševanju proračuna.Moram reči, da je bila pri nas tudi velika diskusija glede kvoruma. Najprej, ker se nam je takrat kompromisni predlog za kvorum, ki je bil predlagan, zapisan v prvotno besedilo, zdel previsok. Kasneje, ko je ustavna komisija oblikovala to zavrnitveno določbo, smo imeli pomisleke glede rešitve tega 25 % kvoruma za zavrnitev zakona. Pozdravljam, da je bilo na Ustavni komisiji nato sprejeta naša pobuda, da se ta kvorum zniža na 20 % in mislim, da to pri resnih zahtevah za referendum ne bi smela biti previsoka ovira, da tega ne bi dosegli.Na koncu bi še poudaril, da sta tako fiskalno pravilo, kot referendumska ureditev neke vrste dvojček, ker pri fiskalnem pravilu se postavi pravilo, v katero smer se morajo gibati načrtovanja v javnih financah, z referendumom pa so določene izjeme, pri katerih referendumsko odločanje ni možno. Sprejem samo referendumske ureditve bi bil nekorekten, kajti fiskalno pravilo je tisto, ki najprej zaveže vlado, vsakokratno vlado, v katero smer lahko pripravi, načrtuje proračun oziroma javne finance, med tem, ko referendum omejuje državljane, da ne bi ravno o čemerkoli odločali na referendumu. Mislim, da je pri obeh rešitvah dosežen primeren kompromis.Naša poslanska skupina bo predlog spremembe ustave podprla.