Tanko: Počasnost vladne koalicije

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko se je odzval na očitke poslancev SD na račun stranke SDS, ki so jih izrekli na svoji novinarski konferenci ob 100 dneh vlade. Tanko je na novinarski konferenci opozoril na počasnost delovanja vladne koalicije ter njenega zapoznelega odziva na zahtevne zunanje okoliščine, ki jih prinaša gospodarska kriza. Obenem je še dejal, da največja vladna stranka nenehno krši obljube, ki jih je dala o drugačnem načinu kadrovanja. Tanko je poudaril tudi, da je vladni koaliciji javnomnenjska podpora v zgolj 100 dneh vladanja znatno padla, dobro javnomnenjsko podobo pa si bodo težko gradili na hrbtu SDS. Vodja poslanske skupine Jože Tanko je dejal, da smo počaščeni, ker so poslanci SD osrednji del novinarske konference ob 100 dneh vlade posvetili SDS. To po mnenju Jožeta Tanka, pomeni, da je senca dobrega dela vlade Janeza Janše padla daleč v ta mandat. Tanko je dejal, da so že mnogi ugotovili, da je Slovenijo mogoče voditi precej bolje, kar so tudi že javno povedali. Boljše vodenje si ta država in prebivalci te države po mnenju vodje poslanske skupine tudi zaslužijo. Vendar pa so koalicijske stranke tiste, ki določajo vsebino in tempo dela državnega zbora in sprožajo različne teme. Vlada je namreč večinski predlagatelj zakonov in aktov, ki jih poslanci v državnem zboru obravnavajo. Koalicijske stranke so torej tudi tiste, ki so se dolžne pravočasno odzivati in predlagati ukrepe, ki jih narekujejo zunanje okoliščine, predvsem gospodarska kriza. “Vendar pa s tem nastopijo težave, kajti prav počasnost je ena ključnih hib te koalicije,” meni Jože Tanko in ob tem navaja vrsto dogodkov, pri katerih so koalicijske stranke delovale ležerno in nič kaj učinkovito.

Po besedah Jožeta Tanka je bilo počasno že samo konstituiranje vlade. “Ko je bilo že popolnoma jasno, kakšna bo koalicija, kdo jo bo sestavljal in kako bodo razdeljene vloge, so čakali toliko časa zato, da so se uskladili glede medijskega nastopa,” je dejal Tanko.

Prav tako se je ta koalicija izredno počasi opredeljevala do predlogov prejšnje vlade. Vlada Janeza Janše v odhajanju je predlagala nekatere zakone, ki so bili usklajeni z bodočim mandatarjem Borutom Pahorjem in z njegovimi svetovalci. Vendar je trajalo precej časa, da se je koalicija do teh zakonov opredelila in jih je potem, na žalost, polovico tudi zavrnila.

Z zamudo so se koalicijske stranke odzvale tudi na imenovanje sodnika Sodišča evropskih skupnosti v Luksemburgu. Slovenija je poleg Romunije edina država, ki ni pravočasno pripravila predloga. Do zamude je prišlo, ker je predsednik Mandatno-volilne komisije  Dušan Kumer, sicer član SD, predlog o tem imenovanju zadrževal v svojem predalu kar mesec in pol.

Do nepotrebne zamude je prišlo tudi ob ratifikacijah pridružitvenih protokolov Hrvaške in Albanije k zvezi Nato. Predsednik Odbora za zunanjo politiko g. Ivo Vajgl več kot mesec in pol protokolov ni uvrstil na nobeno izmed sej Odbora za zunanjo politiko, ki jih je v tem času sklical. Predvsem zaradi njegovega zavlačevanja se je Slovenija  znašla v tako neugodnem mednarodnem položaju.

S počasnim in neučinkovitim odzivanjem vlade je nezadovoljno tudi gospodarstvo. PS SDS  je predlagala ukrepe, s katerimi bi vsem podjetjem pomagali pod enakimi pogoji. Vlada pa predlaga ukrepe, ki bodo pomagali le točno določenim družbam. O dodelitvi sredstev pa bodo odločale razpisne komisije, v katerih bodo državni uradniki, ki bodo izvajali odločitve ministrov. Mnogi, ki bodo kandidirali, bodo imeli s kandidiranjem na razpise samo stroške.

Pahorjeva vlada si je sama postavila normativni načrt dela, v katerem je določeno, kdaj bo DZ predložila posamezne zakone in druge akte. Do današnjega dne bi morali imeti v Državnem zboru že 24 predpisov, priromali pa so le trije. Tu vlada očitno izvaja alternativni program, saj o izvajanju normativnega programa ne moremo govoriti.

Tudi kadrovanje Vlade RS ne poteka v skladu z napovedmi. Predsednik vlade  Borut Pahor je v predvolilnem času, pa tudi kasneje, ko je že bil izvoljen za mandatarja, dejal, da  vlada ne bo razreševala ljudi na funkcijah, nižjih od ravni državnega sekretarja. Danes pa vemo, da temu ni tako. Vlada je opravila vrsto kadrovskih razrešitev od generalnih direktorjev do navadnih uradnikov. Ti so bili zamenjani, ne da bi jim kdorkoli izrazil utemeljen sum, da za naloge, ki jih opravljajo, niso sposobni, ali, da jih ne opravljajo kakovostno.

Temo o t.im. “izbrisanih” je – verjetno v iskanju novih volivcev – sprožila vladna koalicija, SDS pa se je na to samo odzvala. SDS se je s sredstvi, ki so na voljo v parlamentarni demokraciji odzvala tako na nesprejemljivo ravnanje in izjave Iva Vajgla v Beogradu kot tudi na neustavno in nezakonito izdajanje odločb t.im. izbrisanim, s katerim je začela notranja ministrica. SDS pa je predlagala rešitev – ustavni zakon.

Vodja poslanske skupine je dejal še, da bi za največjo vladno stranko bilo bolje, če bi se več ukvarjala s svojimi rešitvami, pogledala med lastne vrste in tako ugotovila, katere so tiste šibke točke, ki so tej koaliciji v tako kratkem času znižale dobro javnomnenjsko podporo, ki jo je imela ob prevzemu mandata. “Dobro javnomnenjsko podporo bodo v SD težko gradili na hrbtu SDS,”je še poudaril Jože Tanko.