Tanko o Predlogu zakona o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja
sreda, 27. 2. 2008Izjava za javnost
Ljubljana, 27. februar 2008 PREDLOG ZAKONA O ZAKLJUČKU POSTOPKOV VRAČANJA PODRŽAVLJENEGA PREMOŽENJA V poslanski skupini SDS pozdravljamo sprejem Predloga zakona o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja, ki odpravlja dosedanje zakonske nejasnosti in pomanjkljivosti ter s tem daje pravno zakonsko podlago, da se postopki nedokončane denacionalizacije čim hitreje zaključijo. Zakon odpravlja pravne ovire za dokončanje teh postopkov in zagotavlja pravico do odločanja v primernem roku, s tem, da do širjenja kroga upravičencev ne sme prihajati, prav tako tudi ne do nastanka novih obveznosti ter do nobenih javnofinančnih stroškov. Že leta 1991 je bil sprejet Zakon o denacionalizaciji, ki je nerealno napovedal zaključke postopkov v enem letu po vložitvi popolnih zahtev oškodovancev. Zaradi slabih rešitev tega ni bilo možno realizirati. Tudi Ustavno sodišče je večkrat opozorilo na prepočasne postopke v denacionalizacijskih zadevah in pozvalo državne organe k hitremu reševanju odprtih zadev. Opozorilo je tudi, da nastajajo zaradi zamud visoki stroški zavezancem, ki morajo ali pa bodo še morali poravnati škodo, ki nastaja zaradi nezmožnosti uporabljanja premoženja pravnih naslednikov. Zato je s svojimi odločbami želelo pospešiti denacionalizacijske postopke s tem, da je razveljavilo posamezne določbe Zakona o denacionalizaciji, ali pa je s svojimi obrazložitvami vplivalo na vsebinsko odločanje organov. Na osnovi teh določb Ustavnega sodišča je bil zakon tudi večkrat dopolnjen in spremenjen. Poleg zakona o denacionalizaciji pa poteka vračanje premoženja tudi na osnovi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, s tem, da se vrača zaplenjeno premoženje v kazenskih postopkih, ki so bili končani do konca leta 1958. Veliko teh postopkov je še v teku, pri čemer pogosto poteka istočasno upravni in sodni postopek. Ravno ta dvotirnost, ob vseh ostalih zakonskih pomanjkljivostih, zavira učinkovito zaključevanje denacionalizacijskih postopkov. Zato predlagani zakon vsebuje določbe, ki na zakonski podlagi operacionalizirajo ureditev obeh dosedanjih zakonov, istočasno pa vključuje tudi zakonske rešitve in dopolnitve, ki jih dosedanja zakona nimata. Sprejem predlaganega zakona o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja bo pospešil zaključevanje postopkov, kar je v interesu tako upravičencev kot države. S tem sledimo tudi Ustavnemu sodišču, ki opozarja, da nedokončane denacionalizacije ne ogroža le načel pravne države, ampak povzroča tudi veliko materialno škodo. Predvsem pa se moramo vprašati ,ali je problem denacionalizacija ali je bila problem nacionalizacija in zaplemba premoženja. Če pred več kot šestdesetimi leti ne bi bilo tega brutalnega in nemoralnega dejanja povojne ljudske oblasti, dejanja, ki je povzročil ogromno krivic, veliko jih še do danes ni popravljenih, se o tem predlogu zakona ne bi pogovarjali niti o njem odločali. Vodja PS SDS,
Jože Tanko
Ljubljana, 27. februar 2008 PREDLOG ZAKONA O ZAKLJUČKU POSTOPKOV VRAČANJA PODRŽAVLJENEGA PREMOŽENJA V poslanski skupini SDS pozdravljamo sprejem Predloga zakona o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja, ki odpravlja dosedanje zakonske nejasnosti in pomanjkljivosti ter s tem daje pravno zakonsko podlago, da se postopki nedokončane denacionalizacije čim hitreje zaključijo. Zakon odpravlja pravne ovire za dokončanje teh postopkov in zagotavlja pravico do odločanja v primernem roku, s tem, da do širjenja kroga upravičencev ne sme prihajati, prav tako tudi ne do nastanka novih obveznosti ter do nobenih javnofinančnih stroškov. Že leta 1991 je bil sprejet Zakon o denacionalizaciji, ki je nerealno napovedal zaključke postopkov v enem letu po vložitvi popolnih zahtev oškodovancev. Zaradi slabih rešitev tega ni bilo možno realizirati. Tudi Ustavno sodišče je večkrat opozorilo na prepočasne postopke v denacionalizacijskih zadevah in pozvalo državne organe k hitremu reševanju odprtih zadev. Opozorilo je tudi, da nastajajo zaradi zamud visoki stroški zavezancem, ki morajo ali pa bodo še morali poravnati škodo, ki nastaja zaradi nezmožnosti uporabljanja premoženja pravnih naslednikov. Zato je s svojimi odločbami želelo pospešiti denacionalizacijske postopke s tem, da je razveljavilo posamezne določbe Zakona o denacionalizaciji, ali pa je s svojimi obrazložitvami vplivalo na vsebinsko odločanje organov. Na osnovi teh določb Ustavnega sodišča je bil zakon tudi večkrat dopolnjen in spremenjen. Poleg zakona o denacionalizaciji pa poteka vračanje premoženja tudi na osnovi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, s tem, da se vrača zaplenjeno premoženje v kazenskih postopkih, ki so bili končani do konca leta 1958. Veliko teh postopkov je še v teku, pri čemer pogosto poteka istočasno upravni in sodni postopek. Ravno ta dvotirnost, ob vseh ostalih zakonskih pomanjkljivostih, zavira učinkovito zaključevanje denacionalizacijskih postopkov. Zato predlagani zakon vsebuje določbe, ki na zakonski podlagi operacionalizirajo ureditev obeh dosedanjih zakonov, istočasno pa vključuje tudi zakonske rešitve in dopolnitve, ki jih dosedanja zakona nimata. Sprejem predlaganega zakona o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja bo pospešil zaključevanje postopkov, kar je v interesu tako upravičencev kot države. S tem sledimo tudi Ustavnemu sodišču, ki opozarja, da nedokončane denacionalizacije ne ogroža le načel pravne države, ampak povzroča tudi veliko materialno škodo. Predvsem pa se moramo vprašati ,ali je problem denacionalizacija ali je bila problem nacionalizacija in zaplemba premoženja. Če pred več kot šestdesetimi leti ne bi bilo tega brutalnega in nemoralnega dejanja povojne ljudske oblasti, dejanja, ki je povzročil ogromno krivic, veliko jih še do danes ni popravljenih, se o tem predlogu zakona ne bi pogovarjali niti o njem odločali. Vodja PS SDS,
Jože Tanko