Tanko: "Nobene potrebe ni, da tisto, kar vemo, da je problem pri izvajanju referenduma, ostane problem."

Ustavne in zakonske rešitve glede referendumske ureditve bi se lahko izboljšalo in dopolnijo. Poslanke in poslanci na današnji seji obravnavajo predlog za začetek postopka za spremembo ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona o spremembah ustave Republike Slovenije. Predlog akta je v obravnavo zboru predložila skupina petdesetih poslank in poslancev, s prvopodpisano mag. Katarino Hočevar.

Stališče poslanske skupine SDS je na seji Državnega zbora predstavil vodja poslanske skupine Jože Tanko.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!

JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo in vsem lep pozdrav. Večina poslancev naše poslanske skupine se je podpisala pod to pobudo za spremembo ustave, ni pa to edina pobuda za spremembo ustave, ki smo jo podpisali v tem mandatu in ki bi jo bilo tudi potrebno, po našem mnenju, realizirati v tem mandatu. Ena takih pobud je tudi sprememba ustave na področju imenovanja vlade, saj imamo zelo neracionalen, dvofazen, ekstenziven, neproduktiven postopek, ki je bolj namenjen ustvarjanju zapletov, kot pa hitri in učinkoviti vzpostavitvi vlade. Prav tako se nam zdi primerno, da bi nadgradili ali pa spremenili ureditev s področja volilnega sistema, imamo tak sistem, ki nagrajuje slabe in ne dobre rezultate na volitvah, če to presojamo po relativnem, to se pravi po odstotkih, po relativnem kazalcu, ali pa po absolutnem, po številu prejetih glasov in velike koalicijske stranke, po navadi koalicijske stranke so vedno ujetniki manjših strank, ki unovčujejo svoj mejni položaj, odgovornost pa več ali manj ostaja na velikih strankah. Velja ob tem tudi razmislek o inštitutu odpoklica poslanca.

Ena nujnih ustavnih sprememb se nanaša tudi na umestitev fiskalnega pravila v ustavo, ne samo zaradi pozitivnega sporočila zunanji javnosti, ki nas sprotno sprejme in ocenjuje in večkrat kot si mislimo o nas tudi odloča. Tu ne gre samo za bonitetne agencije, gre ali pa predvsem gre za bančne institucije, ki nam posojajo denar in za nas najbrž ni vseeno ali ga plačamo po najvišji dnevni ali po najnižji dnevni ceni. Zapis fiskalnega pravila v Ustavo, pa daje tudi podlago za presojo skladnosti proračunskega akta z Ustavo, kar do sedaj ni bilo možno. Tudi še nekaj drugih primerov je vrednih tehtnega premisleka in izboljšav.

Kar pa zadeva 90. člen, referendumski člen, pa smo mnenja, da se da obstoječo rešitev dopolniti oziroma izboljšati in precizirati, s čemer bi se sedaj zelo odprta možnost za razpis referenduma omejila pri možnih predlagateljih, zaostrila glede dopustne vsebine, ki je lahko predmet referendumskega odločanja in tudi nekoliko spremenila pri ugotavljanju izida referenduma. Tudi slednje, čeprav gre za zadnji odstavek besedila spremembe 90. člena, ni nepomembno, prej nasprotno.    

Kar zadeva možne predlagatelje, je na mestu razmislek, da bi se omejilo oziroma izločilo tiste, ki so vpeti v postopek sprejemanja zakonov, to sta Državni svet in tretjina poslancev. Državni svet ima tako ali tako možnost izglasovanja veta na zakone, ki prinašajo rešitve, s katerimi se interesne skupine v Državnem svetu ne strinjajo. Bolj delikatna pa se nam zdi odločitev, ali pa rešitev, da bi kot ustavno dopustnega predlagatelja izločili tretjino poslancev. V tem primeru gre praviloma za politično manjšino, ki je v postopkih Državnega zbora preglasovana, in je pravica do referenduma sicer ena redkih, ki jo lahko uporabi, da se prepreči oziroma zavrne rešitev, s katero se ne strinja. Zdaj po predlogu, ki je zapisan, bo več ali manj manjšini v Državnem zboru ali pa tistim, ki se ne strinjajo, ostala samo še možnost zahteve za ustavno presojo rešitve ali pa zakona, s katerim se ne strinja.

Tu smo mnenja, da je na tem področju potrebno zadevo urediti in ostajamo pri tem predlogu in podpiramo predlog, da se ta manjšina poslancev izloči kot možni pobudnik referenduma in da ostane kot možen predlagatelj samo 40.000 volivk in volivcev. Strinjamo se tudi, da se pravica do referenduma omeji tudi v vsebinskem smislu, da se opredelijo vsebine, o katerih referendum ni dopusten. Zdi se nam smiselno, da referenduma ni možno razpisati o nujnih ukrepih za obrambo države, varnosti ali odpravo naravnih nesreč, prav tako ne o temeljnih finančnih podlagah, ki zagotavlja finančno stabilnost in dajejo podlage za delovanje države. Prav iz primera, ko so lani decembra nekateri neodgovorno vložili za zahtevo za referendum o Zakonu za izvrševanje proračuna države, s čemer bi oziroma deloma tudi so zablokirali delovanje države, lahko tudi za daljše obdobje in to celo v okoliščinah, ki niso ravno spodbudne, je razvidno, da je takšna varovalka potrebna. Vendar je potrebno obseg te omejitve še dodelati.

Država ne more biti talec interesnih skupin, ki svoje cilje ali interese postavljajo pred ali pa nad vse. Na koncu je sicer prišlo do umika te referendumske zahteve, vendar je bila povzročena znatna škoda doma in tudi v tujini. Glede omejevanja možnosti referenduma o mednarodnih pogodbah se nam ta določba ne zdi sporna. Ključno vlogo tako ali tako v teh mednarodnih aktivnostih na podlagi usmeritev Državnega zbora opravi vlada, veliko teh stvari poteka zaupno in v takšnih pogovorih in dogovorih je potrebno zaupanje strank v postopkih, to se pravi držav, in bi naknadni tovrstni posegi praviloma povzročili veliko mednarodno škodo.

Mnenja smo, da še ni dovolj precizna rešitev, da referendum ni dopusten o zakonih, ki se sprejemajo z odpravo ugotovljene neustavnosti. Vemo, da v praksi nikoli nimamo nekih čistih rešitev, zakonov, ki bi urejali ali samo odpravo neustavnosti ali na primer samo uskladitev s pravom Evropske unije. Vedno se pri zakonih, ki prihajajo v Državni zbor urejajo še nekatere druge zadeve. In tu je po našem mnenju zaenkrat rešitev še preveč ohlapna.

Ponovno zapisovanje omejevanja pravice do referenduma glede ustavno varovanih človekovih pravic se nam ne zdi potrebno. To področje človekovih pravic je v ustavi že zdaj daleč najobsežnejše in menimo, da ga ni treba še enkrat posebej izpostavljati in to samo zato, da bo to lepše izgledalo. Ustavno sodišče pri svojih odločitvah vedno tehta med ustavnimi pravicami oziroma med vsemi ustavnimi pravicami in vsemi ustavnimi omejitvami. Njihova odločitev ni kar nekaj, ampak rezultat celostnega upoštevanja ustave. Kljub ustreznim in zadovoljivim pojasnilom strokovne skupine, nekaterim pojasnila niso zadoščala in je ta rešitev obstala v poročilu. Nam se ta zapis ne zdi potreben in ga tudi ne bomo problematizirali. Bolj pomemben, kot na videz zgleda, pa je tretji odstavek. Osnovni vloženi predlog je predvidel 35% kvorum, do katerega je prišlo po  daljših pogajanjih in tudi po popuščanjih, predvsem tistih, ki se s kvorumom niso strinjali. Moram reči, da smo se mi zavzemali za nižji kvorum za veljavnost referenduma, na koncu smo naše stališče prilagodili interesom večine in pristali na ta 35% kvorum. Strokovna skupina zdaj predlaga, in tudi na Ustavni komisiji je to sprejeto, preoblikovanje kvoruma v tako imenovano zavrnitveno rešitev, ki ima v bistvu dva praga. In sicer, obstoječega, da mora biti proti več kot za in drugi prag je ta, da mora biti najmanj četrtina volivcev proti, kar precej dviguje pogoje za uspeh na referendumu. Če je bilo prej, če poenostavim, dovolj pri pragu 35% udeležbe zadostovalo 18% za to, da zakon pade, je zdaj teh 18% dvignjenih na 25%, tako da je ta preskok bistven. Mi smo sicer v postopku na Ustavni komisiji dali soglasje, podporo da gre ta rešitev naprej, vendar smo po naknadno opravljenih premislekih in posvetovanjih do te rešitve zadržani.

Mi bomo sicer v tej fazi, se pravi na Državnem zboru dali podporo predlogu ustavne spremembe, vendar opozarjamo, da bi bilo smiselno v nadaljevanju postopka pripraviti zadevo tako, da bi, če drugega ne, vsaj o tem tretjem odstavku glasovali ločeno v fazi obravnave na Ustavni komisiji. Če to ne bo tako pripravljeno, potem obstaja verjetnost, da bodo naši glasovi umanjkali na končnem glasovanju. Zdi se nam pa smiselno da se skupaj s to ustavno spremembo uredi tudi tehnični zakon, to je zakon o referendumu in ljudski iniciativi, da se odpravijo vse tiste ugotovljene pomanjkljivosti, ki so bile zaznane v dosedanjih postopkih in da tudi na tej ravni naredimo nek kvalitativni premik. Ni nobene potrebe, da tisto, kar vemo, da je problem pri izvajanju referenduma, ostane problem. Tisto, kar je zaznano lahko odpravimo, druge stvari, ki se bodo pojavile, morda tudi v postopku spremembe tega člena Ustave ali še kakšne druge stvari, pa lahko urejamo še tudi kdaj kasneje. Hvala lepa.