Tanko na novinarski konferenci o aktualnih političnih zadevah

Poročilo Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) in druge aktualne zadeve Ljubljana, 1. marec 2007 – Jože Tanko je na novinarski konferenci predstavil stališče do aktalnih tem in poročila ECRI. Zadnje, drugo, poročilo Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti je bilo izdano 8. julija 2003. V njem so zapisana številna priporočila. Poročilo ugotavlja, da so številna realizirana in Slovenija je pohvaljena, saj je opazen napredek. Poročilo pa opozarja na nekatere probleme, saj je logično, da vseh priporočil ni možno realizirati v celoti. S podobnimi težavami kot Slovenija se ukvarjajo tudi druge države, ne gre torej za kakšno posebno slabost Slovenije ali te koalicije. Večina držav EU se ukvarja z zelo podobnimi ali celo istimi problemi. Pri ocenjevanju uspešnosti izpolnjevanja priporočil pa je smiselno upoštevati okoliščine, ki onemogočajo boljšo odzivnost in hitrejše izboljševanje stanja na področju rasizma in nestrpnosti. Problemi zadevajo posamične narodnostne, verske ali druge skupine kot so Romi, izbrisani, islamska verska skupnost, tujci itn. Islamska skupnost: Država ima pozitiven odnos, tako prejšnja kot sedanja vlada, in tu ni težav. Zataknilo se je izključno na lokalni ravni, saj se kljub načelni podpori državne in mestne LDS in SD, ki neposredno, sedaj pa v preobleki, vodita ljubljansko mestno politiko. Eno sta govorili, drugo ustvarjali, ustvarjali predvsem problem, zato še danes problem ni dokončno rešen. Izbrisani: Cilj SDS je ureditev problema, tako kot najverjetneje sedanji opoziciji, ki pa celo desetletje ni izkoristila priložnosti, ki jo je imela. Tudi tu sta LDS in SD mnogo več govorili kot delali, sicer bi bil ta problem že zdavnaj rešen. Razlika med sedanjo in prejšnjo koalicijo je predvsem v pristopu. Mi zagovarjamo rešitev z ustavnim zakonom in z individualno obravnavo prosilcev (upravičencev), torej vsakega posebej, LDS in SD pa želita to urediti z navadnim zakonom in na počez, brez preverjanja. ti dve stranki ne želita podpreti ustavnega zakona, brez njiju pa ni mogoče dobiti 2/3 glasov, tj. 60 glasov, in projekt stoji. Očitno jima neurejen status t. i. izbrisanih zelo odgovarja, za domačo in tujo javnost. Glede na njihove dosedanje priložnosti za ureditev tega problema, je to nespodobno. Tujci: Izboljšali smo jim možnosti za delovanje v lokalnih skupnostih, saj smo že uveljavljeni normi, da tujci s stalnim bivališčem lahko volijo organe lokalne oblasti, leta 2005 (U. L. 72/05 – 29.05.2005) dodali rešitev, da so tujci, ki so državljani druge članice EU, lahko izvoljeni tudi za člana občinskega sveta. Narodnostne manjšine: Imamo zelo zgledno urejene zadeve, ki so lahko za vzgled večini evropskih držav, sosednjim in drugim. Sodelovanje z manjšinami in tudi z našimi zamejci smo v tem mandatu še precej nadgradili. Posebno poglavje so romski problemi, s katerimi se soočajo vse članice EU in jih bolj, največkrat pa manj uspešno, rešujejo, kot jih rešujemo pri nas. Poročilo nedvoumno priznava, da smo dosegli pomembne premike.Izboljšuje se zakonodaja, pravni okvir. Tik pred obravnavo v DZ je romski zakon, ki bo pripomogel k hitrejšemu in uspešnejšemu ravnanju države in Romov pri urejanju nakopičenih romskih težav in težav prebivalcev, ki sobivajo z Romi. Ne smemo prezreti tudi težav teh prebivalcev, ki so največkrat večje žrtve kot Romi sami. Težav večinskega prebivalstva, gre skoraj izključno za podeželje, ki se sooča z nedovoljenim posegom v njihovo lastnino in ki se soočajo še z grožnjami ali celo s fizičnimi napadi, ne obravnavajo nobena poročila. Za boljše razumevanje je potrebno kritično osvetliti tudi drugo stran in ni primerna samo akademsko enostranska politična obarvana obravnava problema. Teh zadev se nestrpni analitiki lotevajo predvsem na ta način in tako je težko pričakovati učinkovito reševanje težav, saj s pristopom samo iritirajo in vzpodbujajo sovraštvo.Precej se je izboljšalo stanje na področju izobraževanja Romov. Povečuje se vključenost v vrtce in šole, Bršljinski model se je lepo prijel, boljša je tudi pravočasnost vključitve in upravičeno lahko pričakujemo tudi boljše učne rezultate Romov. Izobrazba pa pomeni premik k spoštovanju družbenih norm, k preoblikovanje vrednot in ciljev. S tem pa se bo zgodil tudi pričakovan premik iz pasivne v aktivno vlogo, od nezaposljivosti k zaposljivosti in s tem ne bodo več pretežni prejemniki vrste socialnih pomoči, ampak da se bo njihova odvisnost od sociale začela postopoma zmanjševati. Romi se vključujejo v delovanje lokalnih skupnosti in pričakujemo, da bodo s svojim delom v organih lokalne skupnosti pripomogli k še hitrejšim izboljšanjem.Izboljšan je tudi pristop pri urejanju bivalnih pogojev za Rome, tj. urejanje lokacij, delno tudi legalizacije in izboljšanje komunalne opremljenosti, delno z zapiranjem nelegalnih romskih naselij in z nameščanjem v legaliziranih naseljih ali na novih legaliziranih lokacijah. Postopki tečejo. Problematična pa ostaja politična klima, ki zavira hitrejše premike na tem področju. Ne pojavlja se samo ksenofobična, nestrpna govorica, ampak nekateri politiki, ki so celo socialno in liberalno usmerjeni, pozivajo na organizirana zbiranja ljudi in predlaga jo sprejem rasističnih sklepov lokalnim oblastem že samo, če se samo razpravlja ali opravi ogled možne lokacije za naselitev družine iz marginalne skupine. Tem dejanjem ne oporeka nihče, civilne skupine jih ne obsodijo, ne Mirovni inštitut ne Liberalna akademija, politična stranka, ki ji pripada akter, se ne odzove in dejanja ne obsodi. Še več. Postavi se mu celo v bran in ravnanje zagovarja. Kako potem lahko pričakujemo hitrejše spremembe in izboljšave ob tako dvoličnih ravnanjih politikov, ki imajo po drugi strani polna usta skrbi za ogrožene skupine, ki dnevno sklicujejo seje odborov in tiskovne konference na podobne teme, početja svojega kolega pa ne zaznajo. Na tak način se bodo stvari le počasi spreminjale.Pomembno pa je, da se izboljšujejo ravnanja in pristop oblasti do tovrstnih problemov in pojavov. Poročilo je bolj blago kot prejšnja leta, kar pomeni, da se stvari spreminjajo na boljše. Razumem kritiko SD in LDS, vendar je potrebno biti iskren, podedovana situacija ni bila niti malo lahka na veliko področjih, smo pa veseli, da se stvari popravljajo. Še bolj bi bili veseli, če bi pri izboljšavah bolj tvorno sodelovali in manj od daleč kazali s prstom na probleme. Je pa res, da nekaj prinesejo že boljše ekonomske razmere same po sebi, večja zaposlenost in manjša brezposelnost zmanjšujeta število kritičnih situacij, za nekatere skupine pa na žalost ni posluha. Za izbrisane opozicija noče prispevati glasov za ustavni zakon, pri Romih pa so v SD tako ali tako na barikadah in imajo dvojno moralo, kar se vidi iz ravnanj celotne opozicije v primeru Veber tako na odboru za notranjo politiko kakor tudi na komisiji za peticije kot so obstrukcija, prekinitev, sklicevanje na   nepristojnost, ni izjavil v funkciji poslanca (imuniteta) itn. V nadaljevanju je Tanko govoril tudi o gospdoarskih kazalcih v Sloveniji.   POMEMBNI GOSPODARSKI KAZALCI 2001-2006