Tanko in Petan ocenila delo v prvem polletju
četrtek, 20. 7. 2006Na današnji novinarski konferenci sta vodja Poslanske skupine SDS Jože Tanko in njegov namestnik Rudolf Petan ocenila delo v parlamentu v prvem polletju.
Jože Tanko je izrazil zadovoljstvo, saj je bilo opravljenega veliko dela, za kar je bilo potrebno tudi veliko usklajevanj in koordinacije znotraj koalicije. Obseg dela in težavnost sta se ob koncu polletja povečala še s pridružitvijo drugih strank Partnerstvu za razvoj. Poudaril je tudi, da v tem mandatu ni šlo več za sprejemanje zakonodaje s področja prevzemanja in implementacije evropskega pravnega reda oziroma za zakonodajo, ki bi jo prevzemali z velikim načelnim soglasjem parlamentarnih strank, ampak se je bilo potrebno za vsak posamezen primer zelo potruditi in na njem veliko delati.
Največ dela je opravljenega predvsem v postopkih usklajevanj, ki potekajo še pred obravnavo zakonov na vladnih odborih in vladi, zato je usklajenost večja, čeprav vseh razlik tudi na ta način ni možno odpraviti. Tanko je povedal, da je v praksi znotraj koalicije največ problemov tedaj, ko katerikoli od koalicijskih partnerjev prespi ta del postopka in se zbudi šele tedaj, ko se začne postopek v državnem zboru. Vključitev v predhodni postopek je omogočen tudi strankam, ki so pristopile k partnerstvu. Soglasja ni vedno moč doseči. Ko je dosežena visoka stopnjo soglasja v koaliciji ali širše, pa se to odrazi tudi na glasovanjih, ki so končno dejanje v postopku sprejemanja zakonov in drugih odločitev. Tanko je izpostavil tudi dejstvo, da je zdajšnja koalicija v primerjavi s prejšnjimi bistveno šibkejša, zato je potrebno precej več resnega dela in usklajevanj, saj se ni možno zanašati le na preglasovalno moč, tako kot v prejšnjih mandatih.
V tem času se je sprejelo tudi nekaj zakonov, ki so urejali zastarane zadeve. Med drugim Zakon o odnosih s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Tanko je kot zanimivost izpostavil, da se je šele po sprejemu zakona prvič začelo resno urejati tudi status in pravice slovenske manjšine na Koroškem, kar pa je naletelo na dokaj presenetljive odzive in interpretacije tudi v Sloveniji. Po mnenju Tanka je bistveno, da ima slovenska politika poenoteno stališče in da se zastaranih manjšinskih težav ne bi izrabljalo za obračunavanje na notranjem političnem prizorišču.
Omenil je še sprejem ustavnih sprememb, ki omogočajo ustanovitev pokrajin in popravke visokošolske zakonodaje, ki pomenijo uskladitev z bolonjskimi zahtevami in smernicami, pomembni popravki pa so bili storjeni tudi na področju prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ko se je zaustavilo lastninjenje zavarovalnice Vzajemna.
Po Tankovem mnenju je delo državnega zbora tudi vedno bolj pod budnim očesom javnosti, pa tudi civilna družba se bolj vključuje, tudi bolj kritično kot je bil to do zdaj, in to lahko da novo kvaliteto. Dotaknil se je še dela opozicije in poudaril, da je tu situacija bolj zapletena kot v koaliciji, saj del opozicije sodeluje tudi v partnerstvu. LDS, največja opozicijska stranka, se je odločila za neke vrste samoizolacijo oz. severno korejski model. V iskanju lastne identitete pa uporabljajo mešanico kritizerstva in “kalimerovstva”. Zaradi nesistemskega pristopa se poslužujejo obravnave raznih parcialnih tem (kot so npr. terminali, oklepniki, operacijske mize, primer Plut, Irak) na nujnih sejah odborov in državnega zbora. Tanko je odgovoril tudi na kritike v zvezi s partnerstvom, ki pravijo, da je partnerstvo zastalo. Pojasnil je, da je od sklenitve sporazuma o sodelovanju bilo potrebno urediti precej stvari procesne narave in pripraviti strokovne podlage za vse potrebne spremembe. Kot je poudaril Tanko, ne gre za enostavne in lahkotne rešitve, zato jih ni možno pripraviti, še manj pa proučiti in sprejeti čez noč. Ocenil je, da se stanje v državi izboljšuje, kar kažejo tudi gospodarski kazalci in sprejem Slovenije v evro območje. Izboljšuje se tudi konkurenčnost, bistveno se je izboljšala pozicija Slovenije v Evropi in v svetu. Po mnenju Jožeta Tanka so taki premiki in dosežki možni le, če imamo močnega predsednika vlade, ki vodi dosledno in konsistentno politiko, ki obvlada koncepte in usmeritve, ki zna prepoznati tudi kritične detajle pri posameznih rešitvah in ki pozna pravo mero. Odlično osnovo za delo dajejo tudi dolgoročno naravnani sistemski dokumenti in projekti, ki zarisujejo smeri razvoja Slovenije, v katerih so cilji, s katerimi se lahko strinjamo in poistovetimo. Taki dokumenti so predvsem (zaključen) konvergenčni program in prevzem evra, Strategija razvoja Slovenije in njena implementacija s Programom reform (delno že izvedena) ter resolucija o nacionalnih razvojnih projektih v obdobju 2007-2023. To so vsebine, ki že po naravi povezujejo politiko, stroko in narod. Velika večina državljanov se s cilji in pristopom identificira, želi sodelovati in prispevati svoj delež, zaradi tega lažje deluje tudi koalicija.
Namestnik vodje PS SDS Rudolf Petan pa je izpostavil glavne vsebinske zakone, ki so bili sprejeti v tem obdobju in ob katerih je prišlo do nerazumljivih nasprotovanj s strani opozicije (predvsem LDS). Tu je v ospredje postavil zaplete pri sprejemu sprememb Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, ki so z nepotrebnim zavlačevanjem ogrožali življenja in zdravje ljudi. Omenil je tudi reševanje nepravilnosti pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov in Stanovanjskem skladu RS. Še enkrat je poudaril nujnost sprejetih sprememb na področju visokega šolstva, ki prinašajo enakopravnost oz. primerljivost naših fakultet z evropskimi. Dotaknil se je še reševanja sodnih zaostankov, saj opomini in kazni iz Strasbourga dokazujejo, da je to področje zelo neurejeno. Te pomanjkljivosti skuša urediti Zakon o sojenju brez nepotrebnega odlašanja.
Jože Tanko je izrazil zadovoljstvo, saj je bilo opravljenega veliko dela, za kar je bilo potrebno tudi veliko usklajevanj in koordinacije znotraj koalicije. Obseg dela in težavnost sta se ob koncu polletja povečala še s pridružitvijo drugih strank Partnerstvu za razvoj. Poudaril je tudi, da v tem mandatu ni šlo več za sprejemanje zakonodaje s področja prevzemanja in implementacije evropskega pravnega reda oziroma za zakonodajo, ki bi jo prevzemali z velikim načelnim soglasjem parlamentarnih strank, ampak se je bilo potrebno za vsak posamezen primer zelo potruditi in na njem veliko delati.
Največ dela je opravljenega predvsem v postopkih usklajevanj, ki potekajo še pred obravnavo zakonov na vladnih odborih in vladi, zato je usklajenost večja, čeprav vseh razlik tudi na ta način ni možno odpraviti. Tanko je povedal, da je v praksi znotraj koalicije največ problemov tedaj, ko katerikoli od koalicijskih partnerjev prespi ta del postopka in se zbudi šele tedaj, ko se začne postopek v državnem zboru. Vključitev v predhodni postopek je omogočen tudi strankam, ki so pristopile k partnerstvu. Soglasja ni vedno moč doseči. Ko je dosežena visoka stopnjo soglasja v koaliciji ali širše, pa se to odrazi tudi na glasovanjih, ki so končno dejanje v postopku sprejemanja zakonov in drugih odločitev. Tanko je izpostavil tudi dejstvo, da je zdajšnja koalicija v primerjavi s prejšnjimi bistveno šibkejša, zato je potrebno precej več resnega dela in usklajevanj, saj se ni možno zanašati le na preglasovalno moč, tako kot v prejšnjih mandatih.
V tem času se je sprejelo tudi nekaj zakonov, ki so urejali zastarane zadeve. Med drugim Zakon o odnosih s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Tanko je kot zanimivost izpostavil, da se je šele po sprejemu zakona prvič začelo resno urejati tudi status in pravice slovenske manjšine na Koroškem, kar pa je naletelo na dokaj presenetljive odzive in interpretacije tudi v Sloveniji. Po mnenju Tanka je bistveno, da ima slovenska politika poenoteno stališče in da se zastaranih manjšinskih težav ne bi izrabljalo za obračunavanje na notranjem političnem prizorišču.
Omenil je še sprejem ustavnih sprememb, ki omogočajo ustanovitev pokrajin in popravke visokošolske zakonodaje, ki pomenijo uskladitev z bolonjskimi zahtevami in smernicami, pomembni popravki pa so bili storjeni tudi na področju prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ko se je zaustavilo lastninjenje zavarovalnice Vzajemna.
Po Tankovem mnenju je delo državnega zbora tudi vedno bolj pod budnim očesom javnosti, pa tudi civilna družba se bolj vključuje, tudi bolj kritično kot je bil to do zdaj, in to lahko da novo kvaliteto. Dotaknil se je še dela opozicije in poudaril, da je tu situacija bolj zapletena kot v koaliciji, saj del opozicije sodeluje tudi v partnerstvu. LDS, največja opozicijska stranka, se je odločila za neke vrste samoizolacijo oz. severno korejski model. V iskanju lastne identitete pa uporabljajo mešanico kritizerstva in “kalimerovstva”. Zaradi nesistemskega pristopa se poslužujejo obravnave raznih parcialnih tem (kot so npr. terminali, oklepniki, operacijske mize, primer Plut, Irak) na nujnih sejah odborov in državnega zbora. Tanko je odgovoril tudi na kritike v zvezi s partnerstvom, ki pravijo, da je partnerstvo zastalo. Pojasnil je, da je od sklenitve sporazuma o sodelovanju bilo potrebno urediti precej stvari procesne narave in pripraviti strokovne podlage za vse potrebne spremembe. Kot je poudaril Tanko, ne gre za enostavne in lahkotne rešitve, zato jih ni možno pripraviti, še manj pa proučiti in sprejeti čez noč. Ocenil je, da se stanje v državi izboljšuje, kar kažejo tudi gospodarski kazalci in sprejem Slovenije v evro območje. Izboljšuje se tudi konkurenčnost, bistveno se je izboljšala pozicija Slovenije v Evropi in v svetu. Po mnenju Jožeta Tanka so taki premiki in dosežki možni le, če imamo močnega predsednika vlade, ki vodi dosledno in konsistentno politiko, ki obvlada koncepte in usmeritve, ki zna prepoznati tudi kritične detajle pri posameznih rešitvah in ki pozna pravo mero. Odlično osnovo za delo dajejo tudi dolgoročno naravnani sistemski dokumenti in projekti, ki zarisujejo smeri razvoja Slovenije, v katerih so cilji, s katerimi se lahko strinjamo in poistovetimo. Taki dokumenti so predvsem (zaključen) konvergenčni program in prevzem evra, Strategija razvoja Slovenije in njena implementacija s Programom reform (delno že izvedena) ter resolucija o nacionalnih razvojnih projektih v obdobju 2007-2023. To so vsebine, ki že po naravi povezujejo politiko, stroko in narod. Velika večina državljanov se s cilji in pristopom identificira, želi sodelovati in prispevati svoj delež, zaradi tega lažje deluje tudi koalicija.
Namestnik vodje PS SDS Rudolf Petan pa je izpostavil glavne vsebinske zakone, ki so bili sprejeti v tem obdobju in ob katerih je prišlo do nerazumljivih nasprotovanj s strani opozicije (predvsem LDS). Tu je v ospredje postavil zaplete pri sprejemu sprememb Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, ki so z nepotrebnim zavlačevanjem ogrožali življenja in zdravje ljudi. Omenil je tudi reševanje nepravilnosti pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov in Stanovanjskem skladu RS. Še enkrat je poudaril nujnost sprejetih sprememb na področju visokega šolstva, ki prinašajo enakopravnost oz. primerljivost naših fakultet z evropskimi. Dotaknil se je še reševanja sodnih zaostankov, saj opomini in kazni iz Strasbourga dokazujejo, da je to področje zelo neurejeno. Te pomanjkljivosti skuša urediti Zakon o sojenju brez nepotrebnega odlašanja.