Tanko: »Država je predolgo živela na veliki nogi ter trošila pravice in denar prihodnih generacij, brez da bi te imele možnost, da se izrečejo o ravnanju svojih staršev.«

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je zastavil poslansko vprašanje predsedniku vlade Janezu Janši. Poslanke in poslanci so na 2. redni seji Državnega zbora RS predsedniku Vlade RS ter ministrom in ministrici postavljali poslanska vprašanja. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je zastavil poslansko vprašanje predsedniku vlade Janezu Janši v zvezi s tem, kako bodo ukrepi vplivali na posamezne socialne skupine in kdaj lahko pričakujemo, da se bo lahko pristopilo k ponovni obnovi znižanih pravic oziroma standardov.Poslansko vprašanje Jožeta Tanka objavljamo v nadaljevanju.”Spoštovani predsednik vlade,

razmere v državi so resne in državljani razumejo in sprejemajo, da je potrebno nekaj storiti, ker tako ne gre več naprej. Predolgo je država živela na veliki nogi ter trošila pravice in denar prihodnjih generacij, brez da bi te imele možnost, da se izrečejo o ravnanju svojih staršev. Strošek tega razkošja, ki ga plačujemo v obliki obresti, zelo hitro narašča.

Naša poslanka Romana Tomc je ocenila, da bomo samo letos za plačilo obresti namenili toliko, da bi lahko vsem upokojencem  izplačali 2 dodatni pokojnini ali pa vsem dijakom in študentom zagotovili štipendije za naslednji dve leti.

Ta strošek pa bo, če ne bomo storili ničesar, samo še naraščal in vsako leto odnesel le še več pokojnin ali štipendij, le še večji kos socialne države in socialne pravičnosti.

Ukrepi, če se bomo želeli kdaj kasneje izviti iz tega kroga pretiranega zadolževanja, pa bodo samo še radikalnejši, le še ostrejši, saj bo višina dolga samo naraščala.

Populistične, poenostavljene in zavajujoče razlage dela politike in dela sindikatov tega stanja zagotovo ne bodo izboljšale, temveč se z njimi tlakuje le nadaljnja pot navzdol. Naročena stavka javnega sektorja pa bo povzročila tudi veliko škode v gospodarstvu, ki se že brez tega ubada z velikimi težavami.

Vlada je v zelo kratkem času pripravila obsežen nabor ukrepov za zagon gospodarstva in za zmanjšanje potreb zadolževanju, ki se nanaša na vsa področja, od investicij do socialnih transferjev in družinske politike. Predvsem posegi v slednji kategoriji so še posebej občutljivi, saj se mnogi le težko sprijaznijo celo z začasno žrtvijo pridobljenih pravic.

Spoštovani predsednik vlade,

sprašujem vas, kako bodo ukrepi vplivali na posamezne socialne skupine in kdaj lahko pričakujemo, da se bo lahko pristopilo k ponovni obnovi znižanih pravic oziroma standardov?” V nadaljevanju objavljamo tudi magnetogram odgovora predsednika vlade Janeza Janše. Magnetogram ni avtoriziran.Janez Janša: “Torej, hvala za vprašanje. Kot sem povedal že v odgovoru na prvo vprašanje danes, tudi s temi varčevalnimi posegi, oziroma z ukrepi za racionalizacijo, ohranjamo veliko stopnjo socialnih pravic, s cenzusom, ki je vgrajeno v vse ukrepe, kar pomeni da ti ukrepi ne posegajo v standard tistih, ki živijo pod povprečjem, oziroma ki ne dosegajo dohodkov na družinskega člana pod 64 % povprečne plače. To je socialna varovalka tudi pri teh ukrepih, ki jih nekateri imenujete radikalne.Drugo. Mnogi ukrepi so vezani na omejen čas trajanja. To pomeni, da bodo veljali toliko časa, dokler Slovenija ne bo ponovno dosegala gospodarske rasti tam 2 % do 3 %, kar omogoča, da se lahko tudi več namenja za socialne transfere in druge pravice, ne nazadnje tudi za pravice iz dela za plače in druge dodatke. Torej, tukaj ne gre za neke reze, ki bi bili, kot je bilo prej napačno rečeno, usmerjeni sistemsko v tem smislu, da bi bili to dolgoročni trendi v Sloveniji, ki jih želi uveljaviti ta vlada, ker ima ne vem kakšen neoliberalistični ali bog ne daj kakšen podoben pristop. S temi ukrepi mi rešujemo situacijo, ki smo jo dobili v roke. Kakšne bodo posledice, če tega ne storimo, poglejte okoli sebe, ni treba gledati daleč na jug do Grčije, lahko pogledate v Bolgarijo, v Romunijo, nekatere srednjeevropske države, lahko pogledate v Baltske države in proučite ukrepe, ki so jih tam sprejemali.To, kar čaka Slovenijo, če letos ne sprejme tega paketa za racionalizacijo in tudi nekaterih drugih obvez, ki izhajajo iz evropskih pogodb, to ni takoj usoda Grčije, je pa v veliki meri to situacija Latvija, ki je že pred leti prišla enostavno v položaj, ko ni mogla sfinancirati lastne javne porabe, zadolževanje je bilo omejeno, oziroma na neki točki svojih obveznic niso mogli več prodati na finančnih trgih in so bili prisiljeni v dejansko radikalne reze, 30 % znižanje zaposlenih v javnem sektorju, tistim, ki so ostali, so pa znižali plače za 20 % do 30 %. Še danes lahko srečate po raznih konferencah po Evropi ljudi, ki so bili včasih latvijski ambasadorji, danes so pa brezposelni in iščejo delo v tujini. To je pač naslednji korak, ki Slovenijo čaka, če bo še eno leto odlašala.To, kar mi predlagamo, ne predlagamo iz kakšnega velikega veselja, pa navdušenja nad tem, da se moramo s tem ukvarjati, bistveno lažje je bilo v našem prejšnjem mandatu, ko smo dosegali visoko gospodarsko rast in ko je bilo dejansko možno mnoge od teh pravic povečati, zdaj pa je situacija drugačna in se je tej situaciji treba prilagoditi, vendar z jasnim vedenjem, da to delamo zaradi tega, da bomo ponovno rasli, da bodo šle lahko ponovno plače navzgor, tudi otroški dodatki, pravice iz dela, pokojnine in tako naprej, vendar bo to postavljeno na realno rast, kar pomeni, da bomo to financirali iz tega, kar bomo ustvarili, ne pa iz zadolževanja, ki ga bo nekdo drug plačal, pa tudi mi še. Kot sem dejal že prej, letos v rebalansu ali brez rebalansa, ker to je treba plačati, bomo dali 700 milijonov evrov za obresti, naš proračunski primanjkljaj, če bo rebalans sprejet, bo dobra milijarda, se pravi 70 % našega primanjkljaja bo samo denar za obresti in naslednje leto bo tega še več in leto kasneje še več in bo manj za šolstvo, za pokojnine, za plače, za standard v javnem sektorju in sicer. To je alternativa in mislim, da je popolnoma jasno, katera je tista, ki je dobra za nas, da jo izberemo.”