Tanko: "Ali je ministrska ekipa sploh sposobna pripraviti učinkovite ukrepe?"

Na redni seji državnega zbora je vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko postavil vprašanje predsedniku vlade Borutu Pahorju. V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran.

JOŽE TANKO: “Hvala lepa za besedo. Vsem lep pozdrav. Spoštovani predsednik vlade! Po rezultatih sta slovenska ekonomija in družbeni standard lansko leto padla preko vseh razumnih meja. Nihče, ne doma in ne v tujini, nam ni napovedal takega padca. Nasprotno. Vsi so nas ocenili skoraj kot edino državo, ki je kriza ne bo oplazila. Zgodilo se je drugače. Kriza nas je prizadela bolj kot kogarkoli v evroobmočju. Dejali ste, da se nam je zgodil prosti pad gospodarske rasti, kar pomeni, da vlada ni storila ravno veliko. 22. marca lani ste na kongresu Socialnih demokratov napovedali za konec leta večje, skoraj zgodovinske reforme. Ni jih. Cvetka Zalokar Oražem, vodja poslancev Zares se je novembra lani na konvenciji Zares javno vprašala, rekoč, kdaj bomo že dobili kakšen zakon iz koalicijske pogodbe. Torej, je zavedanje, da zadeve ne potekajo dobro, sploh pa ne po načrtu, tudi v koaliciji. 20. januarja letos smo izključno zaradi zamude vlade, ki že dlje časa prestavlja roke za predložitev izhodne strategije, na izredni seji obravnavali tudi tretji paket protikriznih ukrepov SDS. Tudi te je strokovna in druga javnost pohvalila. Delimo pa razočaranje z mnogimi, ker ste po uvodnem nagovoru odšli iz dvorane in niste več sodelovali pri razpravi pri temeljnem vprašanju tega časa. Čeprav vlada sploh še ni pripravila predlogov, ker se vaši ministri še vedno ustvarjalno prepirajo, tako pravite, istočasno izjavljate, da nekatere naše ukrepe že izvajate. Dejali ste tudi, da ima konsenzualna politika večjo moč kot avtoritativni vzorec, vendar v nasprotju s preteklim mandatom takšnega pristopa ni. Čeprav smo predstavili že tretji paket ukrepov, niste SDS še niti enkrat povabili k pogovorom za dosego političnega predvsem pa vsebinskega konsenza. Praksa v prejšnjem mandatu je bila drugačna.

Sprašujem vas: Ali menite, da bo vaša ministrska ekipa glede na vsebinska in politična nesoglasja sploh sposobna pripraviti učinkovite ukrepe za pospešen izhod iz krize in doseči širši konsenz? Pravočasni ukrepi to tako ali tako ne bodo več in karkoli bo, bo na tem področju pozno, vprašanje, če bo učinkovito. Potem me zanima: Kako bo v praksi potekal konsenzualni pristop in katere konkretne ukrepe iz našega zadnjega predloga že izvajate? Hvala za odgovor.”

BORUT PAHOR: “Dober dan! Gospod predsednik, spoštovani zbor, gospod poslanec! Torej, diskusijo o izstopni strategiji sem bil dolžan v slovensko javnost prinesti jaz kot član Evropskega sveta, ki je ocenil, da se krizne razmere umirjajo dovolj, da morajo začeti vlade razmišljati o tako imenovanih izstopnih strategijah. Pri čemer je kasneje na srečo… Ecofina, to je bilo v začetku jeseni letos, prišlo do opozorila tem istim vladam, da naj pri pripravi izstopnih strategij ne hitijo preveč, ker so morda napovedi o koncu krize, recesija je sicer za nami, kriza pa ne, preuranjene in je potrebno počakati z omejitvami fiskalnih in drugih ukrepanj, ki so jih vlade sprejele, tudi naša. Kljub temu je slovenska vlada sprejela odločitev, da pripravi izstopno strategijo in smo med državami pri pripravi najdlje. Ta izstopna strategija se bo začela uveljavljati v četrtek, ko bo Ministrstvo za finance pripravilo program stabilnosti, ki ga bomo poslali Evropski komisiji. Program stabilnosti je tudi sicer osnova, temelj te stopnje strategije. Prav tako smo se odločili, da sprejmemo predlog Zakona o minimalni plači in spremembe Zakona o dohodnini, potem pa računajoč na podporo in razumevanje vseh socialnih partnerjev, tudi sindikatov, čeprav smo šli sedaj njim na roko zato, da pohitimo z Zakonom o minimalni plači, usklajujemo druge strukturne ukrepe, ki jih bo vlada sprejela v februarju. Če se opozicija ne bi odločila, da skliče izredno sejo o izstopni strategiji, mi smo sodelovali v polni sestavi, potem kot sem najavil, bi jo lahko pričakovali v februarju in ta diskusija tudi bo. Izstopno strategijo je potrebno pripraviti kar se da skrbno in načrtno in kar je problem slovenske politike, ne samo te vlade, ampak tudi vlade v preteklosti, je sposobnost uresničevanja svojih lastnih sklepov. Naj ne bo tukaj nobenih prevelikih razočaranj prehitro. Ta Državni zbor bo, če bo hotel prevzeti nase to odgovornost, smel in mogel podpreti vlado pri nekaterih ukrepih, ki bodo bistveni za prihodnost te države, ne samo za prihodnost, ki zadeva čas tega mandata in boste imeli vso razpoložljivo možnost, da pokažete svoj pogum in odločenost, da storimo nekaj premikov, ki bodo Slovenijo pripeljali nad povprečje Evropske unije. Jaz sem zelo redko kritiziral prejšnjo vlado zaradi kakšnih stvari, ki bi bile po mojem lahko storjene boljše, ker iz svoje lastne izkušnje vem, da ni mogoče biti perfekten. Vendar vam lahko rečem, da izstopna strategija, tako kot je pripravljena, ena boljših, ko jih primerjamo z državami, ki jih pripravljajo, da je vsekakor pravočasna, in da nikoli nisem zamujal nobenega roka, ker sem povedal, da bo približno v 90. dneh ta pred državnim zborom, in to sem rekel decembra. Treba je temeljito premisliti ukrepe. Meni ni težko danes še enkrat povedati, ker je z nami minister Miklavčič, ko sprašujete o povezovalni politiki, naj to naveden kot primer – mislim, da je bil minister tudi v vaši poslanski skupini, z Zakonom o zdravstveni dejavnosti – bolj kot se pogovarjamo o tem, da bi dosegli nek dogovor socialnih partnerjev in političnih strank, torej sodelovanje z opozicijo velja tudi v tem konkretnem primeru, pa ta ni edini, ugotavljamo, da težje pridemo do rešitev, ki bi na koncu predstavile konsistentno celoto, pa je tudi že Zakon o zavarovanju pripravljen za diskusijo. 10 mesecev je sedaj tega, kar skuša minister Miklavčič to je reformo zdravstva pripraviti; pa ugotavljamo, da je kopica nerešenih vprašanj. In moje navodilo ministru je, pohitimo, presekajmo nekatere dileme, tako kot mislimo, da je na ravni vlade in stroke prav, in potem v diskusiji v parlamentu izmerimo, ali imamo politično podporo za to ali ne. Tako bo tudi z drugimi ukrepi na tem področju. Slovenija je sicer doživela hud upad BDP in gospodarske aktivnosti, ampak deloma so tudi ti ljudje, ki so ocenili ta fenomen, sami povedali, Slovenija ni bila pripravljena na tako šok krizo, kot jo je doletela. Ni bila pripravljena strukturno. In zdaj mi menjamo strukturo samo. To je težko in računamo na vašo pomoč
pri tem.”

JOŽE TANKO: “Hvala lepa za odgovor, spoštovani predsednik. Vendar, če pravilno razumem, je izhodna strategija kljub vsemu skupen projekt. To ni ne projekt vlade ne posamičnega ministra, to ni ne projekt koalicije, pač pa skupen projekt. Dejstvo je, da je minister Miklavčič prišel z enim izmed ukrepov, ki niso bili dodelani in za katere niti v koaliciji nimate soglasja. Pravzaprav me zanima, ker gre pri izhodni strategiji za sklop, za sistem ukrepov, kdaj bomo prišli do tega sistema ukrepov, ampak na tak način, da boste vi prišli in predložili te ukrepe poslanskim skupinam v državnem zboru ter o njih opravili razpravo. Tega pristopa, tega koncepta tudi ni.  Zagotavljam vam, da po vaših izjavah vlada krepko zamuja, zato ker tudi sami pozivate, da je treba delo pospešiti, da ima vlada težave tudi s črpanjem sredstev, ker Gasparijeva ekipa pravzaprav že leto dni zadržuje črpanje evropskih sredstev na tem področju. Dejstvo je, da ukrepi ne delujejo, ker tudi kreditni krč ne popušča in ga rešujejo tuje banke, da se vsaj na tem področju nekaj dogaja. Eden izmed ukrepov te strategije je tudi prodaja državnega premoženja. V najtežjih okoliščinah, v najslabših okoliščinah se je ta vlada pripravila na prodajo državne srebrnine in tako naprej. Skratka, gre za cel sklop ukrepov, ki jih ni in za katere bomo najbrž težko prišli do soglasja, če niti vemo, kakšni ti ukrepi so in kdaj bodo – jih ni. In glede na to, da se ministri ukvarjajo z mnogimi stvarmi, me pravzaprav zanima: Kaj boste storili, recimo, z ministri, ki so zadolženi za to izhodno strategijo, za ukrepe, pa ti ukrepi zamujajo? Jutri bomo razreševali ministra Erjavca, ki s temi ukrepi nima ničesar, ostali ministri, ki preprečujejo črpanje sredstev in tako naprej, pa še vedno opravljajo svoje delo. In me pravzaprav zanima: V kateri ligi ali s katerimi državami tekmujemo v tem času? Hvala lepa.”

BORUT PAHOR: “Najprej, da ne bi obveljalo pri tem, kar pravite vi, ni res.  Ko smo prevzeli vlado, je bila uspešnost črpanja evropskih sredstev slaba. In je bila Slovenija neto dolžnica. Danes je Slovenija neto prejemnica, saldo je 155 milijonov plusa. Je kakšen nesporazum glede teh podatkov?! Upam, da ne. Drugič. Ukrepi, ki so bili sprejeti, so bili plod socialnega dialoga in ta je lansko leto zdržal. Jaz sem povedal, da se je lansko leto vlada, tudi zavoljo moje naklonjenosti takšni odločitvi, bržkone odločila, da stori vse, kar je mogoče, da obdrži socialno povezanost države, da bi lahko na začetku tega leta in, tega pol leta je zdaj res odločilno, šli v ukrepe, ki bodo povečali konkurenčnost. V sredo se dobimo s strateškim gospodarskim svetom, konec tedna s slovenskimi bankirji. So problemi, in jih poskušamo odpravljati, in niso vse rešitve, ki smo jih dali, obrodile pričakovanih sadov. Toda, nobena vlada v Evropi za enkrat ni dala recepta za rešitev te krize, in tudi naša ga nima. Se pa, mislim, da dovolj spretno, dovolj hitro in tudi, kolikor je mogoče, konsenzualno trudimo za to, da bi zdaj v tem najbolj občutljivem času, ne glede na to, da prihaja tudi do stvari, ki jih nobena vlada nima rada, trudimo, da bi našo pozornost osredotočali na ključno stvar tega časa. In to je na potrebne spremembe za to, da bi Slovenija dolgoročno finančno vzdržno postala konkurenčna in zaradi tega tudi socialno solidarna. Ministri se trudijo po svojih najboljših močeh. Jaz bom jutri predlagal razrešitev enega od ministrov, ker je pač tako predlagalo Računsko sodišče, ampak ta razprava bo opravljena jutri.
Vlada pa se bo normalno posvečala stvarem, ki jih je dolžna storiti. In bržkone vas to moti – da stvari, ki naj bi vsako vlado vrgle z osi, ker bi se ukvarjala sama s sabo, te vlade pač ne vrže z osi. Dela naprej in dela tisto, kar je treba. Tako, da so vaše skrbi za vlado malo preveč, kako bi rekel, malo prevelike. Znamo poskrbeti zase, ker vemo za kaj je treba skrbeti, ker imamo odgovornost da vodimo to državo. Tako da, brez skrbi, vse rešitve za probleme, ki jih omenjajo, bodo počasi prišli pred ta državni zbor in se boste o njih odločali.”

JOŽE TANKO: “Hvala lepa, spoštovani. Glede na to, da na večino vprašanj ni bilo odgovorov, so bili nekateri odgovori, ki ste jih dali, tudi pravzaprav netočni. Govorimo, ali govorite o tem, da Slovenija ni bila pripravljena. Kljub temu pa je bila v prejšnjem obdobju, v prejšnjem mandatu med najbolj uspešnimi državami v evroobmočju z najvišjo gospodarsko rastjo, z najvišjo rastjo blaginje in standarda. Leto dni je bilo potrebno, da smo najslabši. Za toliko kolikor smo prej prehitevali, sedaj zaostajamo. Kar zadeva črpanje evropskih sredstev, spoštovani predsednik, so bili ključni napori narejeni v prejšnjem mandatu. Vsi temeljni razpisi, na osnovi katerih lahko črpate so bili narejeni v prejšnjem mandatu. To, kar bi vi lahko storili lansko leto, izvedli razpis za kohezijska sredstva za občine za več kot 200 milijonov evrov, ga niste izpeljali, kljub vsem pritiskom in naporom. In najbrž je zaradi tega tudi odstopila ministrica. Z ukrepi so tako ali tako velike težave, ker zamujamo in zato smo si nabrali zelo velik zaostanek za evropskimi državami v gospodarski rasti. Premagujemo jih samo na področju rasti nezaposlenosti. Te razmere bo izredno težko kratkoročno popraviti. Dejali ste, da ste vse ukrepe uskladili z ekonomsko socialnim svetom. Pa to ne drži, ker ste 1. oktobra vložili interventni zakon, ki takrat, ko je bil vložen, ni bil usklajen. Ni bil usklajen, ste ga popravili kasneje. Kolegu Černaču ste na septembrski seji dejali, da boste storili še enkrat poizkus, še en napor za sodelovanje pri ukrepih in reformah z opozicijo. Niti do takrat niste storili nobenega napora, niti po tistem, pa smo pripravili že tri pakete ukrepov za reševanje gospodarske krize. Potem na Celjskem sejmu je bila napoved, da boljše zakonodaje za mala podjetja, predvsem s poudarkom na poenostavitvi sistema za obračunavanje prispevkov in plačevanja davkov. Trikrat smo predlagali ta zakon, trikrat je padel. Vlada ga ni vložila. Tega napora ni bilo narejenega. Pa je bila to javna zaveza, javna napoved na otvoritvi sejma v Celju in tako naprej. Govorimo o tem, da je cilj gospodarska stabilnost, makroekonomska  stabilnost in rast. Pa ne rastemo, dodatno pa se samo še pospešeno zadolžujemo. Da ni učinkovitosti vidite, da tudi iz vprašanj, ki jih postavljajo koalicijski partnerji.
In zato predlagam, spoštovani predsednik, da o odgovoru predsednika Vlade na moje vprašanje opravimo temeljito razpravo. Upam, da boste koalicijski partnerji to podprli. Hvala lepa.”