Tam, kjer je Golobič, je tudi Ultra
ponedeljek, 29. 11. 2010 Ultra je Golobičeva rezervna blagajna, primarna je državni proračun. Objavljamo intervju s predsednikom SDS Janezom Janšo, ki je bil objavljen v reviji Reporter.
Dve leti sta minili, odkar vas je na položaju predsednika vlade zamenjal Borut Pahor. Bi bil danes položaj drugačen, če bi leta 2008 ostali na oblasti?Zagotovo bi bil drugačen. Bolje bi bilo tudi v primeru, če bi bila izvoljena katerakoli druga vlada, kajti slabšo bi že težko dobili. Seveda pod pogojem, da bi Slovenija septembra 2008 opravila razpravo o svoji prihodnosti. Vsaka predvolilna kampanja v demokratični državi je priložnost zanjo, a v Sloveniji je septembra 2008 potekala razprava o Patrii, namesto da bi tehtali doseženo, možne alternativne programe in ekipe ter razpravljali o tem, kaj nas čaka v prihodnjih štirih letih. Pahor je preprosto zmagal brez truda oz. brez resne programske in kadrovske ponudbe. Udbomafija in mediji so poskrbeli za veliki pok iz Finske, obtožbe o dogovarjanjih v Piranskem zalivu, afero Sova in peticijo proti Sloveniji tik pred predsedovanjem EU in posledično za rezultat. In kakršen je bil vložek, takšna je tudi vlada. Pahor je še vedno tako brez resnega programa in brez kompetentne ekipe. Niti ene same samcate reforme ta koalicija še ni sprejela. Samo 6 milijard evrov dodatnega dolga so ustvarili. Je pa Pahor o reformah v dveh letih govoril več in večkrat kot vseh 5 njegovih predhodnikov skupaj v 18 letih. Dve leti tega mandata sta za Slovenijo izgubljen čas.Zakaj se Slovenija še vedno ni izkopala iz recesije?Slovenija v primerjavi s tistimi evropskimi državami, ki imajo danes solidno gospodarsko rast, ni izvedla primerljivih ukrepov. Vlada ni upoštevala niti dobre prakse drugih držav, niti predlogov gospodarstva niti predlogov opozicije. Naša stranka je ponudila preko sto konkretnih protikriznih ukrepov, ki bi omogočili nastanek novih delovnih mest, tudi takšnih, ki bi dodatno polnili proračun, vendar jih vlada ni upoštevala. Prav tako ni upoštevala ukrepov, ki so jih izvedli v drugih državah, npr. v Nemčiji in na Poljskem. Te države so najbolj poskrbele za sanacijo ožilja gospodarstva, torej za sanacijo bančnega sistema. Tiste, ki so imele veliko odprtih infrastrukturnih projektov, so jih gradile, denimo Poljska. Vse članice EU so sprejele tudi nekatere blažilne ukrepe, kot je povečanje sredstev za socialne transferje, vendar to ni bila nikjer razen v Sloveniji edina prioriteta. Tako smo danes v položaju, ko tisti del gospodarstva, ki je vezan na izvoz v tujino oziroma na trge držav, ki so uspešno prebrodile krizo, okreva, tisti del, ki je vezan na domačo potrošnjo in domača vlaganja, pa še naprej stagnira. Najbolj dramatičen podatek iz vsega obdobja krize je iz oktobra letos, ko je bilo v Sloveniji skoraj 5600 podjetij z blokiranimi žiroračuni. V teh podjetjih dela skoraj preko 100.000 ljudi, njihova delovna mesta so resno ogrožena. Ta podatek je dodatno zaskrbljujoč zaradi tega, ker je število teh podjetij za 13 odstotkov višje, kot je bilo oktobra lani, ko je g. Pahor oznanil, da smo dosegli dno krize in da bo od takrat naprej šlo samo še navzgor. Žal ni šlo. To se odraža celo na uradni številki brezposelnih, ki je velika, vendar manjša od dejanske. V njej namreč niso zajeti tisti, ki uradno niso zajeti v evidencah na zavodu za zaposlovanje, čeprav nimajo dela.Gospodarstvo je še vedno v krizi, brezposelnih je uradno že več kot sto tisoč, vladna koalicija pa poka. Premier Pahor je prepričan, da bo na oblasti do konca mandata. Mu verjamete?Pahorja je težko jemati resno, ker ni stvari, ki je ne bi obljubil, ni stvari, ki je ne bi napovedal, in ni stvari, s katero se še ni pohvalil. Vse to v dobrih dveh letih. Zelo verjetno pa bo, žal, sedanja vladajoča koalicija vztrajala do konca mandata. To pa ne pomeni, da bo do konca vztrajala z g. Pahorjem. O tem, kaj bo z njim, ne odloča sam, ampak drugi. Tisti, ki so ga postavili na ta položaj. Ne Sebastjan Jeretič, ki pravi, da ga je naredil. Predvsem gre za kapitalsko, politično in tudi udbomafijsko zaledje in podzemlje, ki stoji za teorijo in prakso tranzicijske levice.Pred letom dni ste predlagali kot rešitev tehnično vlado. Je ta še aktualna?V tem trenutku je najboljša izhodna ali protikrizna strategija za to vlado Pot pod noge oziroma predčasne volitve. V demokraciji je zagotovo formula rešitve v položaju, v kakršnem je danes Slovenija s svojimi makroekonomskimi kazalci in trendi ter stanju, v kakršnem je vladna koalicija, v predčasnih volitvah. Tako bi lahko slovensko volilno telo opravilo razpravo in nadoknadilo tisto, kar so afera Patria in druge odmevne afere na zadnjih volitvah preprečile. Tehnična vlada bi bila dobra možnost pred letom dni, tudi zdaj bi bila boljša od aktualne vlade, toda v tem trenutku zanjo ni realne možnosti. Bolj ko ladja tone, bolj se koalicija oklepa oblasti. Tudi tiste vladne stranke, ki se ne strinjajo z vladnimi ukrepi, zagotavljajo, da ne bodo zapustile koalicijo.
Bi sprejeli vabilo predsednika vlade, če bi skupaj z vami želel oblikovati vlado narodne rešitve?V nobeno vlado ne gremo brez volitev. Kot stranka, ki je zmagala na volitvah leta 2004, smo g. Pahorju ponudili koalicijo, prav tako tudi ostalim strankam tranzicijske levice, vendar so ponudbo vsi razen Desusa zavrnili. Pred dvema letoma nisem dobil podobne ponudbe z njihove strani. Pripravljeni smo bili sodelovati pri partnerstvu za razvoj, vendar tega koalicija ni hotela, čeprav bi to pravzaprav najbolj koristilo njej. Zdaj ko je zadeva zavožena in ko je razmerje sil v parlamentu več ali manj še vedno takšno, kakršno je bilo po zadnjih volitvah, podpora javnosti tej vladni ekipi pa drastično pada in je na zgodovinsko najnižji stopnji doslej, sklepanje novih koalicij v isti sestavi parlamenta nima smisla.Desus je odpovedal podporo pri proračunu in pokojninski reformi. Bi moral Pahor vezati zaupnico svoji vladi na katero od teh tem?Predvsem bi se moral drugače lotiti edinega reformnega predloga, ki ga je njegova vlada v teh letih poslala v državni zbor – popravkov pokojninske zakonodaje. Doseči bi moral širši konsenz tako znotraj socialnega partnerstva kot tudi z opozicijo. Po vzorcu, ki smo ga uporabili v primeru davčne reforme sredi našega mandata. Ta projekt, ki se še vedno imenuje pokojninska reforma, je glede na vsebino izglasovanih dopolnil na odboru državnega zbora že zavožen in ga bo treba kmalu ponavljati, tudi če bo zakon sprejet. Desus v vsaki vladi predstavlja lobistično stranko dela upokojenske generacije. Na začetku tega mandata, ko je Pahor sestavljal koalicijo in vzel vanjo Desus, bi moral vedeti, da v okviru take koalicije ne bo možno sprejeti nobene restriktivne pokojninske reforme. Že takrat se je Desus zelo jasno opredelil proti takšni pokojninski reformi, toda g. Pahor ni imel nobenega rezervnega scenarija. Šlo je za zelo nedoraslo politiko, ki ne zna sešteti ena in ena, niti ne zna predvideti tudi najbolj predvidljivih posledic v politiki. Velika politična napaka premierja Pahorja je bila tudi izgon predsednika Desusa iz vlade. V času, ko je najavil pokojninsko reformo kot eno ključnih, doslej edinih poskusov reform in bi si moral zagotoviti enotnost koalicije, so iz nje izgnali predsednika koalicijske stranke, ki je na tej točki najbolj občutljiva in mu s tem odvezali roke. S tem zagotovo niso povečali možnosti, da bi dosegli kompromis. Česa takšnega ne bi storil noben pameten politik.Premier je prepričan, da bi referendum o pokojninski reformi uspel. Ali bi vaša stranka na morebitnem referendumu o pokojninski reformi pozvala volivce, naj glasujejo proti? Če bi bil zakon tak, kot ga predlaga vlada, zagotovo. Ne bi ga podprli, vendar ne iz razloga, ker nas ni bilo zraven, ampak ker gre za zmeden predlog. Niso upoštevali niti najbolj osnovnih izhodišč, ki so jim najprej sami pritrdili, denimo uveljavitve osebnega pokojninskega računa. To je izjemno potrebna stvar, ker v pokojninski sistem prinaša preglednost, to pa je glavni pogoj, da se vzpostavi kredibilnost tega sistema in poveča zaupanje vanj, ki ga zdaj pri mladi generaciji ni. Od silnega govorjenja o pokojninski reformi smo zaenkrat dobili samo negativne posledice na obeh straneh sistema. Pri vstopu v sistem pokojninskega zavarovanja je velik izpad, saj mladi raje opravljajo priložnostno delo in se ne zaposlijo redno. Vse, kar zaslužijo, dobijo v roke in ne vplačujejo v pokojninski in zdravstveni sklad, ker živijo v prepričanju, da itak ne bodo dočakali pokojnine. Torej nimajo zaupanja v ta sistem. Na drugi strani pa je velik naval za predčasno upokojevanje, ker so ljudje izračunali, da po starem sistemu tudi v primeru predčasne upokojitve dobijo več, kot če čakajo na novega. Tako smo zaradi tega šlamastičnega poskusa vlade dobili same negativne učinke: povečano število upokojencev in zmanjšano število tistih, ki vplačujejo v pokojninsko blagajno. To dogajanje bo letos povzročilo velikanske škarje in posledično izgubo v pokojninski blagajni. Ta izpad bo bistveno večji kot pri alternativi ali usklajevati pokojnine s plačami polovično ali četrtinsko.Kako pa gledate na ta problem?Predvsem menim, da to ni problem. Vlada je s tem prijemom, ki je demotiviral in preplašil tiste, ki so tik pred upokojitvijo, naredila bistveno večjo škodo, kot bo prihranila z morebitno zamrznitvijo pokojnin, ki po mojem ni pravična, ker imamo solidarnostni sistem, pokojnine pa so sredstva, ki jih vplačujemo zaposleni. Če rastejo plače, rastejo tudi ta sredstva. Če raste število vplačnikov, se sredstva dodatno povečujejo in ni nobenega problema z usklajevanjem. Problem bi bil, če bi pokojnine rastle hitreje od plač. Če pa plače ne rastejo, tudi pokojnine ne, ker sta posodi povezani. To je predpogoj za solidarnostni sistem in deluje v obe smeri. Ko so tisti, ki so danes v pokoju, bili zaposleni ter plačevali v pokojninsko blagajno in razne davke, smo mi študirali, koristili javno zdravstvo in podobno, zato mi danes plačujemo za upokojence. Zato mora biti usoda obojih povezana in pravična za vse. Razprava, ki zdaj poteka, je žaljiva do velikega dela upokojencev, zato je bila reakcija na lokalnih volitvah znatno povečanje glasov za Desus, ker ta stranka nasprotuje pokojninski reformi in zamrznitvi pokojnin, čeprav gre za vladno stranko. V normalnem položaju volivci ne bi nagradili sedenja na dveh stolih. Toda gre za populacijo, za katero je ta tema prioritetna. Popolnoma jih razumem: za tistega, ki ima pokojnino 500 evrov ali manj, je dvajset evrov zelo pomembna stvar. Gre za stvari, ki vplivajo na njegov življenjski položaj. To je vlada popolnoma zanemarila. Špekulira s 30 milijoni evrov na leto, ko gre za usklajevanje in to razglaša za nacionalno prioriteto, hkrati pa samo pri najemninah za stavbe za delovanje vladnih služb, ki so v lasti prijateljev vladnih ljudi, celo ministrov, na leto zmeče v privatne žepe bistveno več denarja. Nimamo istih vatlov za podobne stvari.Ali menite, da bi morala NLB ostati v večinski slovenski lasti ali se ne bojite, če bi jo prevzeli tujci?Zame ni vseeno, ali je NLB v večinski slovenski ali tuji lasti. Menim, da je bolje, da je v slovenski lasti, še bolj pomembno pa je, da banka dobro deluje. Zdaj smo v položaju, ko je v večinski slovenski lasti, vendar ne deluje dobro. Bolje bi bilo, če bi delovala dobro ne glede na lastništvo. Idealno pa bi bilo, če bi bila banka večinsko slovenska in med najuspešnejšimi bankami v Evropi. Dvomim, da lahko glede na 60-letno zgodovino te banke in njenih predhodnic pričakujemo v tem mandatu vlade ter nadzornih in upravnih organov banke kakršne koli resne spremembe v tej smeri. Menim, da se bo na eni strani še bolj krepil pritisk po financiranju projektov, ki kreditov ne bodo mogli vračati, kot je to npr. kompleks Stožice, po drugi strani pa pritisk na davkoplačevalce, da dokapitalizirajo banko.Se strinjate z dokapitalizacijo?Ob takšnem vodenju absolutno ne. To je vreča brez dna. Kot sem dejal pred časom in pri tem še vedno vztrajam, uprava NLB v primeru, če realizira kredit za Stožice, ki je sporen iz ekonomskega, ne iz političnega vidika, zasluži kazensko ovadbo in takojšnjo zamenjavo, ne pa dokapitalizacije. In prepričan sem, da bo tudi v Sloveniji prišel čas, ko bodo nekateri bankirji odgovarjali za nevestno delo. Vključno s sedanjim ministrom in prejšnjim guvernerjem BS, ki je zapravil na desetine milijonov davkoplačevalskega denarja v propadli banki Lahman Brothers. Ravno v teh dneh je celo vlada ZDA začela s kazenskim pregonom velikega števila ameriških bankirjev.Imate vi osebno bančni račun na NLB?Imam, vendar ga bom prenesel na drugo banko.Na katero?O tem se še nisem odločil, ampak bom to storil v naslednjih mesecih, morda že letos. V tej banki ima račun že od študijskih let, zdaj pa ga bom prenesel drugam. Poznam veliko ljudi, ki so letos to že storili. Ne zaradi osebja, ki se trudi in je prijazno, temveč zaradi vodenja, ki je katastrofalno.Ali smo z agencijo za upravljanje kapitalskih naložb države dosegli revolucionarne spremembe pri kadrovski politiki, kot zatrjuje Pahor, ali smo dobili zgolj novo krinko za politično obvladovanje gospodarstva?Dobili smo novo in sicer precej prozorno krinko, kakršna je bil tudi KAS. Prva krinka se je razletela z velikim pompom. Sam predsednik tega Kasa dr. Bogomir Kovač, ki je bil včasih viden politik v vladajoči opciji, celo kandidat za predsednika države, je dejal, da jih je vlada imela zgolj zato, da bi strokovno pokrili politične odločitve. Tudi nova agencija je korak v isti smeri, torej povečati nepreglednost, zakriti odgovornost in odmakniti lobistične povezave od oči javnosti. Če odločitve sprejemajo na vladi ali v parlamentu, so javne, če pa jih sprejemajo na organih neke agencije, katere ime ljudje težko izgovorijo, vodi pa jo kandidatka SD na lokalnih volitvah, niso transparentne in je bistveno večja nevarnost manipulacij. Saj ljudje zato, ker so v neki agenciji, kamor jih je imenovala politika, niso svetniki, so ravno tako ljudje, krvavi pod kožo, izpostavljeni takšnim ali drugačnim skušnjavam. Dokler ima država lastništvo v gospodarstvu, mora upravljanje potekati čim bolj javno in čim bolj transparentno.
Te dni je zelo aktualno dogajanje v šoštanjski elektrarni. V velenjski SD so pri zamenjavi direktorja dr. Uroša Rotnika s prstom pokazali na Gregorja Golobiča. Je Rotnik žrtev »oranžnega cunamija« ali lastne malomarnosti?Rotnik je žrtev spopada za korita znotraj vladne koalicije. Zaradi tega sama naložba ni ogrožena, kot se bojijo nekateri v Šaleški dolini. To je potrdil tudi direktor Holdinga Slovenskih elektrarn Matjaž Janežič, ki ne izključuje možnosti, da bo projekt stal celo več kot 1 milijardo 200 milijonov evrov. Doslej se je govorilo, kako so potrebne kadrovske zamenjave, da se bo projekt racionaliziral, takoj po zamenjavi Rotnika pa niso izključili možnosti, da se bo še podražil. Po mojem mnenju je že sedaj predrag. V resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih, ki je bila sprejeta v času našega mandata, je bil ta projekt ovrednoten na 600 milijonov evrov.
Zakaj je prišlo do takšne razlike? Kdo je odgovoren za podvojitev stroškov – Rotnik ali kdo drug?Delno podražitev opreme na svetovnih trgih, predvsem pa apetiti tistih, ki v energetiki vidijo neizčrpno molzno kravo. Ti apetiti bodo po zamenjavi Rotnika samo še večji, kar kaže tudi izjava gospoda Janežiča. Boste videli, da bo Golobič tisto sekundo, ko bodo obvladali vse pozicije znotraj energetike, kar je njihov namen, nehal govoriti o vprašljivosti tega projekta. Naenkrat ga bo celotna propagandna mašinerija zagovarjala z vseh koncev, seveda ker bodo oni dirigirali finančne tokove tako pri investiciji kot pozneje pri obratovanju.Pri TEŠ se razkriva nova dimenzija afere Ultra, saj ta očitno skuša pristaviti svoj lonček tudi pri tem poslu. Bi morala to raziskovati parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje posle Gregorja Golobiča?Praksa zadnjih sedmih let je pokazala, da tam, kjer je Golobič, je tudi Ultra. Bolj on zanika neko stvar in nesramno laže, bolj se pozneje izkaže, da je temu dejansko tako. V bistvu gre za poslovni subjekt, ki spremlja Golobiča kot rezervna blagajna. Primarna pa je državni proračun.
Kaj vse obvladuje Golobič?Tega ne vem niti jaz niti vi, zagotovo pa obvladuje več od tega, kar lahko preberemo v javnosti. Ne gre zgolj za kanale, ki si jih je izkopal v tem mandatu, ampak v vsaj 80 odstotkih za kanale, ki si jih je izkopal v času dvanajstletne vladavine LDS, kjer je bil Golobič gospodar prstanov, ko je šlo za klientelistične povezave.Ali je omrežje Gregorja Golobiča močnejše od omrežja Katarine Kresal, ki so jo pred afero bulmastifi krojili za bodočo predsednico vlade?Verjetno je močnejše, predvsem pa je starejše. Golobičevo omrežje je začelo nastajati v časih, ko se je Kresalova še igrala s punčkami. V bistvu gre za omrežje njenega partnerja Mira Senice, ki je nastajalo kot podsistem v omrežju, kjer je bil Golobič kot sekretar LDS najpomembnejši podeljevalec licenc znotraj takratne vladajoče LDS. Odvetniške pisarne Mira Senice, kakršno poznamo, razvejano z lovkami in lastniškimi povezavami, ne bi bilo brez generalnega sekretarja vlade gospoda Bandlja, ki je bil pomemben funkcionar vladajoče LDS in ki ji je omogočil velike posle z državo. Ni slučajno, da se je potem zaposlil ravno v tej odvetniški pisarni. Kasnejši spori med njimi ničesar ne spremenijo za nazaj.Torej je razlog za to, da je Golobič močnejši od Pahorja, v tem, da je že prej imel močno omrežje. Očitno se tega zavedajo tudi v delu SD, ki je v znanem odprtem pismu Golobiča naslovil kot predsednika vlade.Golobič je vplivnejši od Pahorja, še zdaleč pa ni edini tak. Veliko je tudi vplivnejših od njega, predvsem pa od Pahorja. Nekdo, ki so ga drugi naredili in nastavili na neko funkcijo, ne more biti vpliven. Tudi če vse to pred javnostjo zakriva in skriva s političnim marketingom, tisti, ki so ga nastavili, poznajo njegovo skrivnost uspeha. In Golobič je del tega omrežja, ki natančno ve, kako in zakaj se je delalo Pahorja, in je zaradi tega močnejši. Zato ga tudi brani, saj ga potrebuje kot fasado. Je del omrežja Foruma 21, ki preko Kučana, Zemljariča in ostalih iz ozadja vpliva na veliko pomembnih zadev in oseb, tudi na Pahorja.Govori se o četverici posvečenih, ki iz ozadja usmerjajo Pahorja: poleg Milana Kučana in Gregorja Golobiča še predsednik dr. Danilo Türk in Zoran Janković. Kako to komentirate?Tukaj manjka vsaj še Janez Zemljarič, ki tako ali drugače obvladuje udbovsko omrežje in gradbeni lobi, kjer se zadnjih dvajset let pretaka zagotovo največ denarja, poleg bančnega sistema seveda. Tega obvladujejo neposredno Kučanovi ljudje. In še kdo bi se našel, ki sodi blizu prve lige tega omrežja. Janković pa je kadrovski projekt tega omrežja, tako kot je bil projekt Pahor.Mira Senice ni v tej prvi ligi?V prvi ligi ga ravno ni, sodi pa med najbolj aktivno, bolje rečeno pohlepno populacijo drugega vala tranzicije. Njegova moč je v dveh represivnih resorjih, ki jih obvladujeta njegova človeka, Kresalova in Zalar. Kaj se preko teh navez lahko doseže, je najbolj nazorno pokazala afera Bulmastifi.Koliko se vam zdi realna možnost, da bi že pred koncem mandata vlado prevzel Zoran Janković?Janković ali kdo drug bo verjetno prevzel vlado še pred koncem mandata, ker je iz političnega vidika za tranzicijsko levico to edina možnost, da omilijo katastrofalen poraz, ki sledi po takšnemu vladanju in je neizogiben, če ga koalicija zaključi s Pahorjem. Po dveh letih njegovega vladanja je popolnoma jasno, da bodo iskali način, da sami zamenjajo vlado. Leto ali še manj pred volitvami bo nova vlada in novi predsednik vlade bo za vse, kar ljudje vidijo slabega, krivil Pahorja, Janšo in vse pred njima, sam pa bo dajal obljube in se z njimi podal na volitve. Torej z obljubami, ne pa s hipoteko zgrešene vladavine. Ta manever je relativno preprost. Mislim, da se temu tudi Pahor ne bo pretirano upiral, če mu bodo dali kakšno dobro plačano službo tako kot Cviklu in Ropu. Ker bodo leta 2012 predsedniške in parlamentarne volitve hkrati, bi bila idealna priložnost, če bi Pahor odstopil kakšno leto prej z namenom, da bo kandidiral na predsedniških volitvah, v vladi pa bi ga zamenjala Janković ali Potočnik. Zagata je v tem, da želi vnovič kandidirati tudi aktualni predsednik in tako za Pahorja ne bo elegantnega izhoda. To priložnost je zapravil pred tremi leti, ko bi lahko kandidiral in tudi postal predsednik države, pa mu tega niso pustili, popravnega izpita pa zdaj očitno ne bo. Zato mu bodo verjetno poiskali službo v tujini. Treba je le pogledati, kateri položaji s plačo okrog 20.000 evrov neto na mesec, na katere ljudi neposredno predlaga Slovenija, se leta 2012 sprostijo v EU, pa bomo blizu odgovora o prihodnosti Boruta Pahorja.Če bo Janković prevzel vlado, bo moral ustanoviti stranko, da bo z njo potem kandidiral na volitvah. Se kaj bojite stranke Zorana Jankovića, če jo bo ustanovil?Ne bojim se takšne možnosti, poleg tega pa ne potrebuje stranke za prevzem vlade sredi mandata . Za mandatarja ga lahko predlaga zgolj deset poslancev. Sedanja vladna koalicija bo podpisala takšen predlog, če bo ugotovila, da je to zanjo boljša varianta. Mislim, da ni nikogar, ki bi do konca branil Pahorja, tudi če bi se upiral odstavitvi. Janković za izvolitev ne potrebuje stranke, ampak 46 glasov poslancev, potem pa so vse možnosti odprte za naslednje volitve. Naenkrat boste lahko slišali, kako se Janković zavzema za Prekmurje, pa Maribor in Koroško in kako govori, da je do sedaj dobro skrbel za Ljubljano, odslej pa bo za vse. Nato lahko naredi iz majhnih strančic koalicije svojo listo. Lahko gre na volitve tudi z Listo Zorana Jankovića. Vse je odvisno od natančnega merjenja javnega mnenja in nastopa s strukturo, ki bi se izkazala za najbolj perspektivno. Tudi ni nujno potrebno, da računa na relativno večino. Verjetno bodo igrali na to, da v novi formaciji ohranijo nekaj volilnega telesa propadajočih LDS in Zares, temu pa dodajo klasičen doseg SD okoli 15% ter okrepljen Desus. A zaenkrat je za ta obrat še prezgodaj, od lokalnih volitev je v primeru, če računajo na Jankovića, minilo premalo časa, vsa ta kanonada, ki naenkrat leti na Pahorja, še ni dokončno slovo, ampak priprava na kasnejšo zamenjavo.Ali se lahko pri nas uresniči nekaj podobnega kot na Madžarskem, kjer se je bivši premier Viktor Orban vrnil na oblast z dvotretjinsko podporo volivcev, ali pričakujete vrnitev na oblast z enako koalicijo, kot ste jo že vodili?Enako močna koalicija, kot smo jo sestavili leta 2004, bi bila leta 2012 bistveno prešibka. S tako koalicijo ne bi bilo mogoče uspešno reševati nakopičenih problemov. Potrebna je močnejša koalicija ali posamičen rezultat naše stranke. Eno ali drugo je sploh predpogoj, da bi se lotili naslednjega mandata, ki bo težak. Vsak dan slišimo Pahorja, da je to najtežji mandat v zgodovini Slovenije. Razmere res niso enostavne, a prav rad bi ga videl, kako bi vladal v času vojne in osamosvajanja Slovenije, v takratnih gospodarskih razmerah, ko je moralo celotno gospodarstvo zamenjati svoje trge, ko je država zamenjala valuto in vzpostavila svojo infrastrukturo. Poleg vsega pa je sedanje obdobje pravzaprav zelo lagodno za nekoga, ki v dveh letih ni naredil nič, razen da je zapravil slovensko morje. .Težki bodo naslednji mandati, ko bo treba zbrati sredstva, da bomo plačali kredite, ki se zdaj najemajo, in vrniti denar, ki ga zdaj zapravljajo. To bo težko, zapravljati pa je enostavno.Bi lahko na desni sredini nastala še kaka stranka? Položaj SLS in NSI je še vedno negotov.Odvisno, kaj jemljete kot izhodišče za to oceno. Zadnje lokalne volitve in evropske volitve lani kažejo, da bi tako NSI kot SLS relativno preprosto prišli v parlament. To bi v tem trenutku zadoščalo za večino, ne bi pa zadostovalo za dvotretjinsko večino, ki jo bomo potrebovali. Trend se je obrnil že v času evropskih volitev, izkazalo se je, da brez afer sedanje koalicije, kakršna pač je, ne bi bilo. Eden od strokovnjakov za komuniciranje je izjavil, da bi bila zmagovita koalicija Janša-Lahovnik. Vi ste že v enem od medijev dejali, da bi dr. Mateja Lahovnika vzeli za ministra v svoji vladi. Imata kakšne stike in pogovore?Imava občasne stike, toda gospod Lahovnik je trenutno v tujini, kjer predava. Kakšna bo njegova politična prihodnost, je odvisno od njega. Verjetno bo premislil in se odločil. Pri nas je vsekakor dobrodošel. Dvomim, da bo tik pred volitvami delal neko stranko, ker je to že enkrat počel in ve, da to ni lahko in kaj lahko potem iz vsega na koncu nastane. Bi pa takšna stranka zagotovo prestopila parlamentarni prag, če bi se projekta resno lotil. Glede na raziskavo, ki je bila narejena in objavljena pred kratkim, bi zajela tudi del volilnega telesa, ki sicer ne voli oziroma je neodločen. Zaradi njene ustanovitve se glasovi ne bi zgolj prelivali in bi bila torej dodana vrednost, vendar pa je vse stvar njegove odločitve.Pred volitvami se vam lahko še marsikaj zgodi. Denimo, v zadevi Patria bo sojenje, kjer ste osumljeni korupcije. Skoraj zagotovo bo potekalo tik pred volitvami in tako da konec ne bo znan do volitev. Verjamete v tako naključje?Seveda ne verjamem v taka naključja. Nihče ne verjame. Celo tisti, ki bi zelo proslavljali, če bi me kakšno sodišče obsodilo, tako kot so proslavljali leta 1988. Vem, da to ni naključje. Načrtovano je, da se sojenje sicer začne, ne pa tudi pravnomočno konča do naslednjih volitev. Vedo, da ni resnega sodišča, ki bi lahko na podlagi vloženega obtožnega predloga izreklo meni pravnomočno obsodilno sodbo. Stvari bodo peljali tako, kot so sojenje v zadevi Depala vas. Nedolžne fante so deset let vlačili po sodiščih, nato pa so dejali, da jih ne morejo obsoditi zaradi zastaranja. Cilj je, da bo afera Patria spet pokrila medijski prostor, da ne bo dovolj prostora in časa za ključno razpravo in programe. Ne bodo pa je zaključili, ker je stvar tako zastavljena: sodi se na nižjem sodišču, kjer je samo ena sodnica, obtožni predlog je dolg 80 strani, že samo branje bo najbrž vzelo nekaj dni, potem se predlagajo neke priče iz Finske, ki bodo lahko prišle ali pa sploh ne, zraven se bo še prevajalo ter prelagalo obravnave. Vse je zastavljeno tako, da se stvar vleče v nedogled. To je cilj, ki ga seveda lahko dosežejo, ker ima pač mafija proceduro v rokah. Sicer pa sem vložil zahtevo za prednostno obravnavo, zanjo obstajajo vsi zakonski pogoji. Videli bomo, kakšen bo odgovor sodišča.Kdo je najšibkejši člen v aferi Patria? Najšibkejši člen je za tiste, ki so vložili obtožni predlog, samo pravo. V pravni državi ne moreš nekoga obsoditi za to, ker naj bi sprejel obljubo podkupnine v neugotovljenem času, na neugotovljen način in na neugotovljenem kraju. Pred tako obtožbo se tudi ne da braniti, ker ne morem trditi oziroma sploh ugotoviti, da sem bil nekje drugje kot na neugotovljenem kraju, četudi se to sploh ni zgodilo. Ne morem računati niti na zastaranje, ker morajo zastaralni roki teči na določen in ne na neugotovljeni čas. Vse skupaj temelji na špekulacijah. Kako naj se branim, da nečesa nisem storil, če pa ne vem, kdaj, kje in kako naj bi to storil. Ta zadeva je popolnoma votla v pravnem smislu, zato se tudi ne računa na obsodilno sodbo, pač pa na dolgo proceduro, ki bo trajala, trajala in jemala čas in energijo ter polnila medijski prostor.Ali popolnoma zaupate dr. Jožetu Zagožnu? S tem vprašanjem se ne ukvarjam, ker z njim v zadevi Patria nisem nikoli komuniciral ne posredno ne neposredno. Tudi ni imel nobene formalne vloge v zvezi s tem, torej ne obstaja niti moja objektivna odgovornost.Vaša nekdanja državna sekretarka Andrijana Starina Kosem ni zanikala možnosti, da je njeno razvpito pismo napisal kar Zagožen.Nikoli ni bila moja državna sekretarka, pač pa državna sekretarka na MG. Ne vem, kaj je res in se s tem ne ukvarjam. Že ob objavi njenega pisma sem dejal, da bo slej kot prej obtožbe razčistil čas in tisti, ki so pri tem sodelovali, bodo ugotovili, da so sami sebe ustrelili v koleno.
Ali drži, da ASK išče stike do vas preko Tomaža Toplaka? Nobenih takšnih stikov ni. Slišim pa, da se še vedno družita z gospodom Slivnikom in da skušata posredno ob pomoči g. Senice voditi celo uredniško politiko Reporterja.To pa zagotovo ne drži.Rekel sem, da naj bi poskušala, vendar po vsebini revije vidim, da nista ravno uspešna.Kmalu bomo na referendumu glasovali o novem zakonu o RTVS. Izid je zelo negotov. Kaj bi pomenilo za vašo stranko, če bodo volivci potrdili ta zakon? Ga boste v tem primeru še lahko spreminjali zakon po prihodu na oblast?Vsak zakon se lahko spreminja, nima pa smisla, da se v vsakem mandatu spreminja zakon o nacionalni RTV. Poleg tega ni ključno vprašanje, kaj bo to pomenilo za našo stranko, pač pa kaj bo pomenilo za vse tiste, ki plačujemo položnice za RTV naročnino. Če bo ta zakon sprejet, bodo odjemalci elektrike pokrivali izgubo tega zavoda, če pa bodo dobički, si jih bodo razdelili uprava in njeni sateliti. Namesto enega generalnega direktorja bo pet članov uprave s svojimi kabineti, tajnicami in infrastrukturo. 90 milijonov evrov, ki jih naberejo z naročnino, se bo po novem zakonu porabljalo bistveno bolj nepregledno. To je še en zakon po meri Zares, napisan je po vzorcih, kakršne potrebuje Golobič za obvladovanje medijskega prostora, ministrica Širca je zgolj eksekutorka. Skratka, gre za Golobičevo oranžno zakonodajo. Če bodo slovenski volivci to dojeli, bodo zakon zavrnili.
Mladina je zapisala, da vaša stranka nasprotuje zakonu, ker želi ohraniti vpliv na nacionalno TV.To je smešen očitek, dokazljivo neresničen.Kako komentirate izjave poslanca Andreja Magajne, da so se v poslanski skupini SD pogovarjali o tem, da naj bi po uveljavitvi novega zakona na RTV izvedli čistke?Kot mi je povedal Magajna ob prisotnosti vodje naše poslanske skupine, so mu dejali, da bi se morali znebiti predvsem Jožeta Možine in Rosvite Pesek, češ da ne bodo več gledali tega prelaganja kosti. To je tudi v ozadju tega zakona, vendar pa čistke ne bodo zelo obsežne, saj je večina novinarjev v to hišo prišla v času vlad LDS, usposabljal pa jih je ideolog SD Igor Lukšič. Več novinarjev, ki se ukvarjajo z notranjo politiko, je kadroval Golobič sedaj in na svojih prejšnjih funkcijah. Moti jih le par imen, zato čistke ne bodo ravno obsežne.V prejšnjem mandatu so vas obtoževali, da ste prodali Mercator za vpliv na Delu. Zdaj so časopisi spet naprodaj, tudi Delo. Vam je morda znano, komu bodo jih preparkirali?Slišim, da se Delo prodaja istemu lastniku, ki je pred leti vstopil v Mladino. Gre za ostanke nekdanjega udbovskega omrežja v zamejstvu. Tam naj bi se zbiral denar za nakup Dela. Morda bo še kakšen predal vmes. Glede očitkov v zvezi z Mercatorjem pa bi povedal še naslednje: Ne jaz ne vlada nista prodala Mercatorja. O prodaji manjšinskih državnih deležev v Mercatorju, ki pa so predstavljali pretežno glasovalno moč v pogojih razpršenega lastništva, sta odločala oba sklada. Če bi te deleže prepustili takratnemu vodstvu Mercatorja, bi ga gospod Janković lastninil po enaki formuli kot gospod Kordež Merkur. Zaradi izčrpanosti bi bil Mercator danes v enakem stanju, kot je Merkur.Z vašim predhodnikom Tonetom Ropom sta se izvensodno poravnala, da je sporno izjavo o dogovorih za incidente v Piranskem zalivu umaknil. Prej ste omenili, kako sta bila Rop in Cvikl nagrajena z dobro plačano službo v EU. Je bil Rop nagrajen zaradi te izjave?Tudi zaradi nje. Za podzemlje tranzicijske levice je naredil tudi druge usluge. Celo sam se je hvalil, kako je nastavil Jankovića na čelo Mercatorja. Ve se, da je pomagal pri prodaji deležev Splošne plovbe Mercati in je bil potem celo v njenem nadzornem svetu. Brez njegove odločitve ne bi bilo prodaje Sistemske tehnike njegovemu prijatelju Zdenku Pavčku. V zadevi, kjer je prišlo do umika njegove izjave na sodišču, smo dosegli to, kar bi tudi s sodbo, vendar bi trajalo nekaj let. Rop je dejal, da je bil lahko tudi zaveden. Če se spominjate njegovih izjav pred tremi leti, da komaj čaka, da bo lahko obtožbe dokazal na sodišču, lahko vidite, kako nekateri brez sramu lažejo.Se vam je morda osebno opravičil in vam pogledal v oči?Česa takega ni sposoben narediti. Odvetnik ga je očitno prepričal, da bo v vsakem primeru izgubil in da je zanj bolj preprosto, da umakne izjave preko poravnave.
Ko je lani predsednik države Danilo Türk odlikoval nekdanjega šefa udbe Tomaža Ertla, je to odmevalo po Evropi. Ali so kakšni mednarodni odzivi na imenovanje Branka Masleše za predsednika vrhovnega sodišča RS?Nekih formalnih reakcij ni in jih tudi ne bo. Če bi denimo nemška vlada za predsednika vrhovnega sodišča predlagala sodnika, ki je verificiral uboje tistih, ki so bežali v svobodo čez berlinski zid, bi bilo veliko zgražanje v Nemčiji in drugod, vendar nobena druga država ne bi uradno protestirala, ker bi bila to pač nemška notranja zadeva. Vseeno se kaj takega v N
Dve leti sta minili, odkar vas je na položaju predsednika vlade zamenjal Borut Pahor. Bi bil danes položaj drugačen, če bi leta 2008 ostali na oblasti?Zagotovo bi bil drugačen. Bolje bi bilo tudi v primeru, če bi bila izvoljena katerakoli druga vlada, kajti slabšo bi že težko dobili. Seveda pod pogojem, da bi Slovenija septembra 2008 opravila razpravo o svoji prihodnosti. Vsaka predvolilna kampanja v demokratični državi je priložnost zanjo, a v Sloveniji je septembra 2008 potekala razprava o Patrii, namesto da bi tehtali doseženo, možne alternativne programe in ekipe ter razpravljali o tem, kaj nas čaka v prihodnjih štirih letih. Pahor je preprosto zmagal brez truda oz. brez resne programske in kadrovske ponudbe. Udbomafija in mediji so poskrbeli za veliki pok iz Finske, obtožbe o dogovarjanjih v Piranskem zalivu, afero Sova in peticijo proti Sloveniji tik pred predsedovanjem EU in posledično za rezultat. In kakršen je bil vložek, takšna je tudi vlada. Pahor je še vedno tako brez resnega programa in brez kompetentne ekipe. Niti ene same samcate reforme ta koalicija še ni sprejela. Samo 6 milijard evrov dodatnega dolga so ustvarili. Je pa Pahor o reformah v dveh letih govoril več in večkrat kot vseh 5 njegovih predhodnikov skupaj v 18 letih. Dve leti tega mandata sta za Slovenijo izgubljen čas.Zakaj se Slovenija še vedno ni izkopala iz recesije?Slovenija v primerjavi s tistimi evropskimi državami, ki imajo danes solidno gospodarsko rast, ni izvedla primerljivih ukrepov. Vlada ni upoštevala niti dobre prakse drugih držav, niti predlogov gospodarstva niti predlogov opozicije. Naša stranka je ponudila preko sto konkretnih protikriznih ukrepov, ki bi omogočili nastanek novih delovnih mest, tudi takšnih, ki bi dodatno polnili proračun, vendar jih vlada ni upoštevala. Prav tako ni upoštevala ukrepov, ki so jih izvedli v drugih državah, npr. v Nemčiji in na Poljskem. Te države so najbolj poskrbele za sanacijo ožilja gospodarstva, torej za sanacijo bančnega sistema. Tiste, ki so imele veliko odprtih infrastrukturnih projektov, so jih gradile, denimo Poljska. Vse članice EU so sprejele tudi nekatere blažilne ukrepe, kot je povečanje sredstev za socialne transferje, vendar to ni bila nikjer razen v Sloveniji edina prioriteta. Tako smo danes v položaju, ko tisti del gospodarstva, ki je vezan na izvoz v tujino oziroma na trge držav, ki so uspešno prebrodile krizo, okreva, tisti del, ki je vezan na domačo potrošnjo in domača vlaganja, pa še naprej stagnira. Najbolj dramatičen podatek iz vsega obdobja krize je iz oktobra letos, ko je bilo v Sloveniji skoraj 5600 podjetij z blokiranimi žiroračuni. V teh podjetjih dela skoraj preko 100.000 ljudi, njihova delovna mesta so resno ogrožena. Ta podatek je dodatno zaskrbljujoč zaradi tega, ker je število teh podjetij za 13 odstotkov višje, kot je bilo oktobra lani, ko je g. Pahor oznanil, da smo dosegli dno krize in da bo od takrat naprej šlo samo še navzgor. Žal ni šlo. To se odraža celo na uradni številki brezposelnih, ki je velika, vendar manjša od dejanske. V njej namreč niso zajeti tisti, ki uradno niso zajeti v evidencah na zavodu za zaposlovanje, čeprav nimajo dela.Gospodarstvo je še vedno v krizi, brezposelnih je uradno že več kot sto tisoč, vladna koalicija pa poka. Premier Pahor je prepričan, da bo na oblasti do konca mandata. Mu verjamete?Pahorja je težko jemati resno, ker ni stvari, ki je ne bi obljubil, ni stvari, ki je ne bi napovedal, in ni stvari, s katero se še ni pohvalil. Vse to v dobrih dveh letih. Zelo verjetno pa bo, žal, sedanja vladajoča koalicija vztrajala do konca mandata. To pa ne pomeni, da bo do konca vztrajala z g. Pahorjem. O tem, kaj bo z njim, ne odloča sam, ampak drugi. Tisti, ki so ga postavili na ta položaj. Ne Sebastjan Jeretič, ki pravi, da ga je naredil. Predvsem gre za kapitalsko, politično in tudi udbomafijsko zaledje in podzemlje, ki stoji za teorijo in prakso tranzicijske levice.Pred letom dni ste predlagali kot rešitev tehnično vlado. Je ta še aktualna?V tem trenutku je najboljša izhodna ali protikrizna strategija za to vlado Pot pod noge oziroma predčasne volitve. V demokraciji je zagotovo formula rešitve v položaju, v kakršnem je danes Slovenija s svojimi makroekonomskimi kazalci in trendi ter stanju, v kakršnem je vladna koalicija, v predčasnih volitvah. Tako bi lahko slovensko volilno telo opravilo razpravo in nadoknadilo tisto, kar so afera Patria in druge odmevne afere na zadnjih volitvah preprečile. Tehnična vlada bi bila dobra možnost pred letom dni, tudi zdaj bi bila boljša od aktualne vlade, toda v tem trenutku zanjo ni realne možnosti. Bolj ko ladja tone, bolj se koalicija oklepa oblasti. Tudi tiste vladne stranke, ki se ne strinjajo z vladnimi ukrepi, zagotavljajo, da ne bodo zapustile koalicijo.
Bi sprejeli vabilo predsednika vlade, če bi skupaj z vami želel oblikovati vlado narodne rešitve?V nobeno vlado ne gremo brez volitev. Kot stranka, ki je zmagala na volitvah leta 2004, smo g. Pahorju ponudili koalicijo, prav tako tudi ostalim strankam tranzicijske levice, vendar so ponudbo vsi razen Desusa zavrnili. Pred dvema letoma nisem dobil podobne ponudbe z njihove strani. Pripravljeni smo bili sodelovati pri partnerstvu za razvoj, vendar tega koalicija ni hotela, čeprav bi to pravzaprav najbolj koristilo njej. Zdaj ko je zadeva zavožena in ko je razmerje sil v parlamentu več ali manj še vedno takšno, kakršno je bilo po zadnjih volitvah, podpora javnosti tej vladni ekipi pa drastično pada in je na zgodovinsko najnižji stopnji doslej, sklepanje novih koalicij v isti sestavi parlamenta nima smisla.Desus je odpovedal podporo pri proračunu in pokojninski reformi. Bi moral Pahor vezati zaupnico svoji vladi na katero od teh tem?Predvsem bi se moral drugače lotiti edinega reformnega predloga, ki ga je njegova vlada v teh letih poslala v državni zbor – popravkov pokojninske zakonodaje. Doseči bi moral širši konsenz tako znotraj socialnega partnerstva kot tudi z opozicijo. Po vzorcu, ki smo ga uporabili v primeru davčne reforme sredi našega mandata. Ta projekt, ki se še vedno imenuje pokojninska reforma, je glede na vsebino izglasovanih dopolnil na odboru državnega zbora že zavožen in ga bo treba kmalu ponavljati, tudi če bo zakon sprejet. Desus v vsaki vladi predstavlja lobistično stranko dela upokojenske generacije. Na začetku tega mandata, ko je Pahor sestavljal koalicijo in vzel vanjo Desus, bi moral vedeti, da v okviru take koalicije ne bo možno sprejeti nobene restriktivne pokojninske reforme. Že takrat se je Desus zelo jasno opredelil proti takšni pokojninski reformi, toda g. Pahor ni imel nobenega rezervnega scenarija. Šlo je za zelo nedoraslo politiko, ki ne zna sešteti ena in ena, niti ne zna predvideti tudi najbolj predvidljivih posledic v politiki. Velika politična napaka premierja Pahorja je bila tudi izgon predsednika Desusa iz vlade. V času, ko je najavil pokojninsko reformo kot eno ključnih, doslej edinih poskusov reform in bi si moral zagotoviti enotnost koalicije, so iz nje izgnali predsednika koalicijske stranke, ki je na tej točki najbolj občutljiva in mu s tem odvezali roke. S tem zagotovo niso povečali možnosti, da bi dosegli kompromis. Česa takšnega ne bi storil noben pameten politik.Premier je prepričan, da bi referendum o pokojninski reformi uspel. Ali bi vaša stranka na morebitnem referendumu o pokojninski reformi pozvala volivce, naj glasujejo proti? Če bi bil zakon tak, kot ga predlaga vlada, zagotovo. Ne bi ga podprli, vendar ne iz razloga, ker nas ni bilo zraven, ampak ker gre za zmeden predlog. Niso upoštevali niti najbolj osnovnih izhodišč, ki so jim najprej sami pritrdili, denimo uveljavitve osebnega pokojninskega računa. To je izjemno potrebna stvar, ker v pokojninski sistem prinaša preglednost, to pa je glavni pogoj, da se vzpostavi kredibilnost tega sistema in poveča zaupanje vanj, ki ga zdaj pri mladi generaciji ni. Od silnega govorjenja o pokojninski reformi smo zaenkrat dobili samo negativne posledice na obeh straneh sistema. Pri vstopu v sistem pokojninskega zavarovanja je velik izpad, saj mladi raje opravljajo priložnostno delo in se ne zaposlijo redno. Vse, kar zaslužijo, dobijo v roke in ne vplačujejo v pokojninski in zdravstveni sklad, ker živijo v prepričanju, da itak ne bodo dočakali pokojnine. Torej nimajo zaupanja v ta sistem. Na drugi strani pa je velik naval za predčasno upokojevanje, ker so ljudje izračunali, da po starem sistemu tudi v primeru predčasne upokojitve dobijo več, kot če čakajo na novega. Tako smo zaradi tega šlamastičnega poskusa vlade dobili same negativne učinke: povečano število upokojencev in zmanjšano število tistih, ki vplačujejo v pokojninsko blagajno. To dogajanje bo letos povzročilo velikanske škarje in posledično izgubo v pokojninski blagajni. Ta izpad bo bistveno večji kot pri alternativi ali usklajevati pokojnine s plačami polovično ali četrtinsko.Kako pa gledate na ta problem?Predvsem menim, da to ni problem. Vlada je s tem prijemom, ki je demotiviral in preplašil tiste, ki so tik pred upokojitvijo, naredila bistveno večjo škodo, kot bo prihranila z morebitno zamrznitvijo pokojnin, ki po mojem ni pravična, ker imamo solidarnostni sistem, pokojnine pa so sredstva, ki jih vplačujemo zaposleni. Če rastejo plače, rastejo tudi ta sredstva. Če raste število vplačnikov, se sredstva dodatno povečujejo in ni nobenega problema z usklajevanjem. Problem bi bil, če bi pokojnine rastle hitreje od plač. Če pa plače ne rastejo, tudi pokojnine ne, ker sta posodi povezani. To je predpogoj za solidarnostni sistem in deluje v obe smeri. Ko so tisti, ki so danes v pokoju, bili zaposleni ter plačevali v pokojninsko blagajno in razne davke, smo mi študirali, koristili javno zdravstvo in podobno, zato mi danes plačujemo za upokojence. Zato mora biti usoda obojih povezana in pravična za vse. Razprava, ki zdaj poteka, je žaljiva do velikega dela upokojencev, zato je bila reakcija na lokalnih volitvah znatno povečanje glasov za Desus, ker ta stranka nasprotuje pokojninski reformi in zamrznitvi pokojnin, čeprav gre za vladno stranko. V normalnem položaju volivci ne bi nagradili sedenja na dveh stolih. Toda gre za populacijo, za katero je ta tema prioritetna. Popolnoma jih razumem: za tistega, ki ima pokojnino 500 evrov ali manj, je dvajset evrov zelo pomembna stvar. Gre za stvari, ki vplivajo na njegov življenjski položaj. To je vlada popolnoma zanemarila. Špekulira s 30 milijoni evrov na leto, ko gre za usklajevanje in to razglaša za nacionalno prioriteto, hkrati pa samo pri najemninah za stavbe za delovanje vladnih služb, ki so v lasti prijateljev vladnih ljudi, celo ministrov, na leto zmeče v privatne žepe bistveno več denarja. Nimamo istih vatlov za podobne stvari.Ali menite, da bi morala NLB ostati v večinski slovenski lasti ali se ne bojite, če bi jo prevzeli tujci?Zame ni vseeno, ali je NLB v večinski slovenski ali tuji lasti. Menim, da je bolje, da je v slovenski lasti, še bolj pomembno pa je, da banka dobro deluje. Zdaj smo v položaju, ko je v večinski slovenski lasti, vendar ne deluje dobro. Bolje bi bilo, če bi delovala dobro ne glede na lastništvo. Idealno pa bi bilo, če bi bila banka večinsko slovenska in med najuspešnejšimi bankami v Evropi. Dvomim, da lahko glede na 60-letno zgodovino te banke in njenih predhodnic pričakujemo v tem mandatu vlade ter nadzornih in upravnih organov banke kakršne koli resne spremembe v tej smeri. Menim, da se bo na eni strani še bolj krepil pritisk po financiranju projektov, ki kreditov ne bodo mogli vračati, kot je to npr. kompleks Stožice, po drugi strani pa pritisk na davkoplačevalce, da dokapitalizirajo banko.Se strinjate z dokapitalizacijo?Ob takšnem vodenju absolutno ne. To je vreča brez dna. Kot sem dejal pred časom in pri tem še vedno vztrajam, uprava NLB v primeru, če realizira kredit za Stožice, ki je sporen iz ekonomskega, ne iz političnega vidika, zasluži kazensko ovadbo in takojšnjo zamenjavo, ne pa dokapitalizacije. In prepričan sem, da bo tudi v Sloveniji prišel čas, ko bodo nekateri bankirji odgovarjali za nevestno delo. Vključno s sedanjim ministrom in prejšnjim guvernerjem BS, ki je zapravil na desetine milijonov davkoplačevalskega denarja v propadli banki Lahman Brothers. Ravno v teh dneh je celo vlada ZDA začela s kazenskim pregonom velikega števila ameriških bankirjev.Imate vi osebno bančni račun na NLB?Imam, vendar ga bom prenesel na drugo banko.Na katero?O tem se še nisem odločil, ampak bom to storil v naslednjih mesecih, morda že letos. V tej banki ima račun že od študijskih let, zdaj pa ga bom prenesel drugam. Poznam veliko ljudi, ki so letos to že storili. Ne zaradi osebja, ki se trudi in je prijazno, temveč zaradi vodenja, ki je katastrofalno.Ali smo z agencijo za upravljanje kapitalskih naložb države dosegli revolucionarne spremembe pri kadrovski politiki, kot zatrjuje Pahor, ali smo dobili zgolj novo krinko za politično obvladovanje gospodarstva?Dobili smo novo in sicer precej prozorno krinko, kakršna je bil tudi KAS. Prva krinka se je razletela z velikim pompom. Sam predsednik tega Kasa dr. Bogomir Kovač, ki je bil včasih viden politik v vladajoči opciji, celo kandidat za predsednika države, je dejal, da jih je vlada imela zgolj zato, da bi strokovno pokrili politične odločitve. Tudi nova agencija je korak v isti smeri, torej povečati nepreglednost, zakriti odgovornost in odmakniti lobistične povezave od oči javnosti. Če odločitve sprejemajo na vladi ali v parlamentu, so javne, če pa jih sprejemajo na organih neke agencije, katere ime ljudje težko izgovorijo, vodi pa jo kandidatka SD na lokalnih volitvah, niso transparentne in je bistveno večja nevarnost manipulacij. Saj ljudje zato, ker so v neki agenciji, kamor jih je imenovala politika, niso svetniki, so ravno tako ljudje, krvavi pod kožo, izpostavljeni takšnim ali drugačnim skušnjavam. Dokler ima država lastništvo v gospodarstvu, mora upravljanje potekati čim bolj javno in čim bolj transparentno.
Te dni je zelo aktualno dogajanje v šoštanjski elektrarni. V velenjski SD so pri zamenjavi direktorja dr. Uroša Rotnika s prstom pokazali na Gregorja Golobiča. Je Rotnik žrtev »oranžnega cunamija« ali lastne malomarnosti?Rotnik je žrtev spopada za korita znotraj vladne koalicije. Zaradi tega sama naložba ni ogrožena, kot se bojijo nekateri v Šaleški dolini. To je potrdil tudi direktor Holdinga Slovenskih elektrarn Matjaž Janežič, ki ne izključuje možnosti, da bo projekt stal celo več kot 1 milijardo 200 milijonov evrov. Doslej se je govorilo, kako so potrebne kadrovske zamenjave, da se bo projekt racionaliziral, takoj po zamenjavi Rotnika pa niso izključili možnosti, da se bo še podražil. Po mojem mnenju je že sedaj predrag. V resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih, ki je bila sprejeta v času našega mandata, je bil ta projekt ovrednoten na 600 milijonov evrov.
Zakaj je prišlo do takšne razlike? Kdo je odgovoren za podvojitev stroškov – Rotnik ali kdo drug?Delno podražitev opreme na svetovnih trgih, predvsem pa apetiti tistih, ki v energetiki vidijo neizčrpno molzno kravo. Ti apetiti bodo po zamenjavi Rotnika samo še večji, kar kaže tudi izjava gospoda Janežiča. Boste videli, da bo Golobič tisto sekundo, ko bodo obvladali vse pozicije znotraj energetike, kar je njihov namen, nehal govoriti o vprašljivosti tega projekta. Naenkrat ga bo celotna propagandna mašinerija zagovarjala z vseh koncev, seveda ker bodo oni dirigirali finančne tokove tako pri investiciji kot pozneje pri obratovanju.Pri TEŠ se razkriva nova dimenzija afere Ultra, saj ta očitno skuša pristaviti svoj lonček tudi pri tem poslu. Bi morala to raziskovati parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje posle Gregorja Golobiča?Praksa zadnjih sedmih let je pokazala, da tam, kjer je Golobič, je tudi Ultra. Bolj on zanika neko stvar in nesramno laže, bolj se pozneje izkaže, da je temu dejansko tako. V bistvu gre za poslovni subjekt, ki spremlja Golobiča kot rezervna blagajna. Primarna pa je državni proračun.
Kaj vse obvladuje Golobič?Tega ne vem niti jaz niti vi, zagotovo pa obvladuje več od tega, kar lahko preberemo v javnosti. Ne gre zgolj za kanale, ki si jih je izkopal v tem mandatu, ampak v vsaj 80 odstotkih za kanale, ki si jih je izkopal v času dvanajstletne vladavine LDS, kjer je bil Golobič gospodar prstanov, ko je šlo za klientelistične povezave.Ali je omrežje Gregorja Golobiča močnejše od omrežja Katarine Kresal, ki so jo pred afero bulmastifi krojili za bodočo predsednico vlade?Verjetno je močnejše, predvsem pa je starejše. Golobičevo omrežje je začelo nastajati v časih, ko se je Kresalova še igrala s punčkami. V bistvu gre za omrežje njenega partnerja Mira Senice, ki je nastajalo kot podsistem v omrežju, kjer je bil Golobič kot sekretar LDS najpomembnejši podeljevalec licenc znotraj takratne vladajoče LDS. Odvetniške pisarne Mira Senice, kakršno poznamo, razvejano z lovkami in lastniškimi povezavami, ne bi bilo brez generalnega sekretarja vlade gospoda Bandlja, ki je bil pomemben funkcionar vladajoče LDS in ki ji je omogočil velike posle z državo. Ni slučajno, da se je potem zaposlil ravno v tej odvetniški pisarni. Kasnejši spori med njimi ničesar ne spremenijo za nazaj.Torej je razlog za to, da je Golobič močnejši od Pahorja, v tem, da je že prej imel močno omrežje. Očitno se tega zavedajo tudi v delu SD, ki je v znanem odprtem pismu Golobiča naslovil kot predsednika vlade.Golobič je vplivnejši od Pahorja, še zdaleč pa ni edini tak. Veliko je tudi vplivnejših od njega, predvsem pa od Pahorja. Nekdo, ki so ga drugi naredili in nastavili na neko funkcijo, ne more biti vpliven. Tudi če vse to pred javnostjo zakriva in skriva s političnim marketingom, tisti, ki so ga nastavili, poznajo njegovo skrivnost uspeha. In Golobič je del tega omrežja, ki natančno ve, kako in zakaj se je delalo Pahorja, in je zaradi tega močnejši. Zato ga tudi brani, saj ga potrebuje kot fasado. Je del omrežja Foruma 21, ki preko Kučana, Zemljariča in ostalih iz ozadja vpliva na veliko pomembnih zadev in oseb, tudi na Pahorja.Govori se o četverici posvečenih, ki iz ozadja usmerjajo Pahorja: poleg Milana Kučana in Gregorja Golobiča še predsednik dr. Danilo Türk in Zoran Janković. Kako to komentirate?Tukaj manjka vsaj še Janez Zemljarič, ki tako ali drugače obvladuje udbovsko omrežje in gradbeni lobi, kjer se zadnjih dvajset let pretaka zagotovo največ denarja, poleg bančnega sistema seveda. Tega obvladujejo neposredno Kučanovi ljudje. In še kdo bi se našel, ki sodi blizu prve lige tega omrežja. Janković pa je kadrovski projekt tega omrežja, tako kot je bil projekt Pahor.Mira Senice ni v tej prvi ligi?V prvi ligi ga ravno ni, sodi pa med najbolj aktivno, bolje rečeno pohlepno populacijo drugega vala tranzicije. Njegova moč je v dveh represivnih resorjih, ki jih obvladujeta njegova človeka, Kresalova in Zalar. Kaj se preko teh navez lahko doseže, je najbolj nazorno pokazala afera Bulmastifi.Koliko se vam zdi realna možnost, da bi že pred koncem mandata vlado prevzel Zoran Janković?Janković ali kdo drug bo verjetno prevzel vlado še pred koncem mandata, ker je iz političnega vidika za tranzicijsko levico to edina možnost, da omilijo katastrofalen poraz, ki sledi po takšnemu vladanju in je neizogiben, če ga koalicija zaključi s Pahorjem. Po dveh letih njegovega vladanja je popolnoma jasno, da bodo iskali način, da sami zamenjajo vlado. Leto ali še manj pred volitvami bo nova vlada in novi predsednik vlade bo za vse, kar ljudje vidijo slabega, krivil Pahorja, Janšo in vse pred njima, sam pa bo dajal obljube in se z njimi podal na volitve. Torej z obljubami, ne pa s hipoteko zgrešene vladavine. Ta manever je relativno preprost. Mislim, da se temu tudi Pahor ne bo pretirano upiral, če mu bodo dali kakšno dobro plačano službo tako kot Cviklu in Ropu. Ker bodo leta 2012 predsedniške in parlamentarne volitve hkrati, bi bila idealna priložnost, če bi Pahor odstopil kakšno leto prej z namenom, da bo kandidiral na predsedniških volitvah, v vladi pa bi ga zamenjala Janković ali Potočnik. Zagata je v tem, da želi vnovič kandidirati tudi aktualni predsednik in tako za Pahorja ne bo elegantnega izhoda. To priložnost je zapravil pred tremi leti, ko bi lahko kandidiral in tudi postal predsednik države, pa mu tega niso pustili, popravnega izpita pa zdaj očitno ne bo. Zato mu bodo verjetno poiskali službo v tujini. Treba je le pogledati, kateri položaji s plačo okrog 20.000 evrov neto na mesec, na katere ljudi neposredno predlaga Slovenija, se leta 2012 sprostijo v EU, pa bomo blizu odgovora o prihodnosti Boruta Pahorja.Če bo Janković prevzel vlado, bo moral ustanoviti stranko, da bo z njo potem kandidiral na volitvah. Se kaj bojite stranke Zorana Jankovića, če jo bo ustanovil?Ne bojim se takšne možnosti, poleg tega pa ne potrebuje stranke za prevzem vlade sredi mandata . Za mandatarja ga lahko predlaga zgolj deset poslancev. Sedanja vladna koalicija bo podpisala takšen predlog, če bo ugotovila, da je to zanjo boljša varianta. Mislim, da ni nikogar, ki bi do konca branil Pahorja, tudi če bi se upiral odstavitvi. Janković za izvolitev ne potrebuje stranke, ampak 46 glasov poslancev, potem pa so vse možnosti odprte za naslednje volitve. Naenkrat boste lahko slišali, kako se Janković zavzema za Prekmurje, pa Maribor in Koroško in kako govori, da je do sedaj dobro skrbel za Ljubljano, odslej pa bo za vse. Nato lahko naredi iz majhnih strančic koalicije svojo listo. Lahko gre na volitve tudi z Listo Zorana Jankovića. Vse je odvisno od natančnega merjenja javnega mnenja in nastopa s strukturo, ki bi se izkazala za najbolj perspektivno. Tudi ni nujno potrebno, da računa na relativno večino. Verjetno bodo igrali na to, da v novi formaciji ohranijo nekaj volilnega telesa propadajočih LDS in Zares, temu pa dodajo klasičen doseg SD okoli 15% ter okrepljen Desus. A zaenkrat je za ta obrat še prezgodaj, od lokalnih volitev je v primeru, če računajo na Jankovića, minilo premalo časa, vsa ta kanonada, ki naenkrat leti na Pahorja, še ni dokončno slovo, ampak priprava na kasnejšo zamenjavo.Ali se lahko pri nas uresniči nekaj podobnega kot na Madžarskem, kjer se je bivši premier Viktor Orban vrnil na oblast z dvotretjinsko podporo volivcev, ali pričakujete vrnitev na oblast z enako koalicijo, kot ste jo že vodili?Enako močna koalicija, kot smo jo sestavili leta 2004, bi bila leta 2012 bistveno prešibka. S tako koalicijo ne bi bilo mogoče uspešno reševati nakopičenih problemov. Potrebna je močnejša koalicija ali posamičen rezultat naše stranke. Eno ali drugo je sploh predpogoj, da bi se lotili naslednjega mandata, ki bo težak. Vsak dan slišimo Pahorja, da je to najtežji mandat v zgodovini Slovenije. Razmere res niso enostavne, a prav rad bi ga videl, kako bi vladal v času vojne in osamosvajanja Slovenije, v takratnih gospodarskih razmerah, ko je moralo celotno gospodarstvo zamenjati svoje trge, ko je država zamenjala valuto in vzpostavila svojo infrastrukturo. Poleg vsega pa je sedanje obdobje pravzaprav zelo lagodno za nekoga, ki v dveh letih ni naredil nič, razen da je zapravil slovensko morje. .Težki bodo naslednji mandati, ko bo treba zbrati sredstva, da bomo plačali kredite, ki se zdaj najemajo, in vrniti denar, ki ga zdaj zapravljajo. To bo težko, zapravljati pa je enostavno.Bi lahko na desni sredini nastala še kaka stranka? Položaj SLS in NSI je še vedno negotov.Odvisno, kaj jemljete kot izhodišče za to oceno. Zadnje lokalne volitve in evropske volitve lani kažejo, da bi tako NSI kot SLS relativno preprosto prišli v parlament. To bi v tem trenutku zadoščalo za večino, ne bi pa zadostovalo za dvotretjinsko večino, ki jo bomo potrebovali. Trend se je obrnil že v času evropskih volitev, izkazalo se je, da brez afer sedanje koalicije, kakršna pač je, ne bi bilo. Eden od strokovnjakov za komuniciranje je izjavil, da bi bila zmagovita koalicija Janša-Lahovnik. Vi ste že v enem od medijev dejali, da bi dr. Mateja Lahovnika vzeli za ministra v svoji vladi. Imata kakšne stike in pogovore?Imava občasne stike, toda gospod Lahovnik je trenutno v tujini, kjer predava. Kakšna bo njegova politična prihodnost, je odvisno od njega. Verjetno bo premislil in se odločil. Pri nas je vsekakor dobrodošel. Dvomim, da bo tik pred volitvami delal neko stranko, ker je to že enkrat počel in ve, da to ni lahko in kaj lahko potem iz vsega na koncu nastane. Bi pa takšna stranka zagotovo prestopila parlamentarni prag, če bi se projekta resno lotil. Glede na raziskavo, ki je bila narejena in objavljena pred kratkim, bi zajela tudi del volilnega telesa, ki sicer ne voli oziroma je neodločen. Zaradi njene ustanovitve se glasovi ne bi zgolj prelivali in bi bila torej dodana vrednost, vendar pa je vse stvar njegove odločitve.Pred volitvami se vam lahko še marsikaj zgodi. Denimo, v zadevi Patria bo sojenje, kjer ste osumljeni korupcije. Skoraj zagotovo bo potekalo tik pred volitvami in tako da konec ne bo znan do volitev. Verjamete v tako naključje?Seveda ne verjamem v taka naključja. Nihče ne verjame. Celo tisti, ki bi zelo proslavljali, če bi me kakšno sodišče obsodilo, tako kot so proslavljali leta 1988. Vem, da to ni naključje. Načrtovano je, da se sojenje sicer začne, ne pa tudi pravnomočno konča do naslednjih volitev. Vedo, da ni resnega sodišča, ki bi lahko na podlagi vloženega obtožnega predloga izreklo meni pravnomočno obsodilno sodbo. Stvari bodo peljali tako, kot so sojenje v zadevi Depala vas. Nedolžne fante so deset let vlačili po sodiščih, nato pa so dejali, da jih ne morejo obsoditi zaradi zastaranja. Cilj je, da bo afera Patria spet pokrila medijski prostor, da ne bo dovolj prostora in časa za ključno razpravo in programe. Ne bodo pa je zaključili, ker je stvar tako zastavljena: sodi se na nižjem sodišču, kjer je samo ena sodnica, obtožni predlog je dolg 80 strani, že samo branje bo najbrž vzelo nekaj dni, potem se predlagajo neke priče iz Finske, ki bodo lahko prišle ali pa sploh ne, zraven se bo še prevajalo ter prelagalo obravnave. Vse je zastavljeno tako, da se stvar vleče v nedogled. To je cilj, ki ga seveda lahko dosežejo, ker ima pač mafija proceduro v rokah. Sicer pa sem vložil zahtevo za prednostno obravnavo, zanjo obstajajo vsi zakonski pogoji. Videli bomo, kakšen bo odgovor sodišča.Kdo je najšibkejši člen v aferi Patria? Najšibkejši člen je za tiste, ki so vložili obtožni predlog, samo pravo. V pravni državi ne moreš nekoga obsoditi za to, ker naj bi sprejel obljubo podkupnine v neugotovljenem času, na neugotovljen način in na neugotovljenem kraju. Pred tako obtožbo se tudi ne da braniti, ker ne morem trditi oziroma sploh ugotoviti, da sem bil nekje drugje kot na neugotovljenem kraju, četudi se to sploh ni zgodilo. Ne morem računati niti na zastaranje, ker morajo zastaralni roki teči na določen in ne na neugotovljeni čas. Vse skupaj temelji na špekulacijah. Kako naj se branim, da nečesa nisem storil, če pa ne vem, kdaj, kje in kako naj bi to storil. Ta zadeva je popolnoma votla v pravnem smislu, zato se tudi ne računa na obsodilno sodbo, pač pa na dolgo proceduro, ki bo trajala, trajala in jemala čas in energijo ter polnila medijski prostor.Ali popolnoma zaupate dr. Jožetu Zagožnu? S tem vprašanjem se ne ukvarjam, ker z njim v zadevi Patria nisem nikoli komuniciral ne posredno ne neposredno. Tudi ni imel nobene formalne vloge v zvezi s tem, torej ne obstaja niti moja objektivna odgovornost.Vaša nekdanja državna sekretarka Andrijana Starina Kosem ni zanikala možnosti, da je njeno razvpito pismo napisal kar Zagožen.Nikoli ni bila moja državna sekretarka, pač pa državna sekretarka na MG. Ne vem, kaj je res in se s tem ne ukvarjam. Že ob objavi njenega pisma sem dejal, da bo slej kot prej obtožbe razčistil čas in tisti, ki so pri tem sodelovali, bodo ugotovili, da so sami sebe ustrelili v koleno.
Ali drži, da ASK išče stike do vas preko Tomaža Toplaka? Nobenih takšnih stikov ni. Slišim pa, da se še vedno družita z gospodom Slivnikom in da skušata posredno ob pomoči g. Senice voditi celo uredniško politiko Reporterja.To pa zagotovo ne drži.Rekel sem, da naj bi poskušala, vendar po vsebini revije vidim, da nista ravno uspešna.Kmalu bomo na referendumu glasovali o novem zakonu o RTVS. Izid je zelo negotov. Kaj bi pomenilo za vašo stranko, če bodo volivci potrdili ta zakon? Ga boste v tem primeru še lahko spreminjali zakon po prihodu na oblast?Vsak zakon se lahko spreminja, nima pa smisla, da se v vsakem mandatu spreminja zakon o nacionalni RTV. Poleg tega ni ključno vprašanje, kaj bo to pomenilo za našo stranko, pač pa kaj bo pomenilo za vse tiste, ki plačujemo položnice za RTV naročnino. Če bo ta zakon sprejet, bodo odjemalci elektrike pokrivali izgubo tega zavoda, če pa bodo dobički, si jih bodo razdelili uprava in njeni sateliti. Namesto enega generalnega direktorja bo pet članov uprave s svojimi kabineti, tajnicami in infrastrukturo. 90 milijonov evrov, ki jih naberejo z naročnino, se bo po novem zakonu porabljalo bistveno bolj nepregledno. To je še en zakon po meri Zares, napisan je po vzorcih, kakršne potrebuje Golobič za obvladovanje medijskega prostora, ministrica Širca je zgolj eksekutorka. Skratka, gre za Golobičevo oranžno zakonodajo. Če bodo slovenski volivci to dojeli, bodo zakon zavrnili.
Mladina je zapisala, da vaša stranka nasprotuje zakonu, ker želi ohraniti vpliv na nacionalno TV.To je smešen očitek, dokazljivo neresničen.Kako komentirate izjave poslanca Andreja Magajne, da so se v poslanski skupini SD pogovarjali o tem, da naj bi po uveljavitvi novega zakona na RTV izvedli čistke?Kot mi je povedal Magajna ob prisotnosti vodje naše poslanske skupine, so mu dejali, da bi se morali znebiti predvsem Jožeta Možine in Rosvite Pesek, češ da ne bodo več gledali tega prelaganja kosti. To je tudi v ozadju tega zakona, vendar pa čistke ne bodo zelo obsežne, saj je večina novinarjev v to hišo prišla v času vlad LDS, usposabljal pa jih je ideolog SD Igor Lukšič. Več novinarjev, ki se ukvarjajo z notranjo politiko, je kadroval Golobič sedaj in na svojih prejšnjih funkcijah. Moti jih le par imen, zato čistke ne bodo ravno obsežne.V prejšnjem mandatu so vas obtoževali, da ste prodali Mercator za vpliv na Delu. Zdaj so časopisi spet naprodaj, tudi Delo. Vam je morda znano, komu bodo jih preparkirali?Slišim, da se Delo prodaja istemu lastniku, ki je pred leti vstopil v Mladino. Gre za ostanke nekdanjega udbovskega omrežja v zamejstvu. Tam naj bi se zbiral denar za nakup Dela. Morda bo še kakšen predal vmes. Glede očitkov v zvezi z Mercatorjem pa bi povedal še naslednje: Ne jaz ne vlada nista prodala Mercatorja. O prodaji manjšinskih državnih deležev v Mercatorju, ki pa so predstavljali pretežno glasovalno moč v pogojih razpršenega lastništva, sta odločala oba sklada. Če bi te deleže prepustili takratnemu vodstvu Mercatorja, bi ga gospod Janković lastninil po enaki formuli kot gospod Kordež Merkur. Zaradi izčrpanosti bi bil Mercator danes v enakem stanju, kot je Merkur.Z vašim predhodnikom Tonetom Ropom sta se izvensodno poravnala, da je sporno izjavo o dogovorih za incidente v Piranskem zalivu umaknil. Prej ste omenili, kako sta bila Rop in Cvikl nagrajena z dobro plačano službo v EU. Je bil Rop nagrajen zaradi te izjave?Tudi zaradi nje. Za podzemlje tranzicijske levice je naredil tudi druge usluge. Celo sam se je hvalil, kako je nastavil Jankovića na čelo Mercatorja. Ve se, da je pomagal pri prodaji deležev Splošne plovbe Mercati in je bil potem celo v njenem nadzornem svetu. Brez njegove odločitve ne bi bilo prodaje Sistemske tehnike njegovemu prijatelju Zdenku Pavčku. V zadevi, kjer je prišlo do umika njegove izjave na sodišču, smo dosegli to, kar bi tudi s sodbo, vendar bi trajalo nekaj let. Rop je dejal, da je bil lahko tudi zaveden. Če se spominjate njegovih izjav pred tremi leti, da komaj čaka, da bo lahko obtožbe dokazal na sodišču, lahko vidite, kako nekateri brez sramu lažejo.Se vam je morda osebno opravičil in vam pogledal v oči?Česa takega ni sposoben narediti. Odvetnik ga je očitno prepričal, da bo v vsakem primeru izgubil in da je zanj bolj preprosto, da umakne izjave preko poravnave.
Ko je lani predsednik države Danilo Türk odlikoval nekdanjega šefa udbe Tomaža Ertla, je to odmevalo po Evropi. Ali so kakšni mednarodni odzivi na imenovanje Branka Masleše za predsednika vrhovnega sodišča RS?Nekih formalnih reakcij ni in jih tudi ne bo. Če bi denimo nemška vlada za predsednika vrhovnega sodišča predlagala sodnika, ki je verificiral uboje tistih, ki so bežali v svobodo čez berlinski zid, bi bilo veliko zgražanje v Nemčiji in drugod, vendar nobena druga država ne bi uradno protestirala, ker bi bila to pač nemška notranja zadeva. Vseeno se kaj takega v N