Ta država je še premalo domovina

Slovenci moramo graditi lastno državo v smeri domovine, ki bo prostor pravičnosti za vse. 25. junija 2011 je v Dvorcu Bukovje v Dravogradu potekala slavnostna prireditev ob Dnevu državnosti in prazniku občine Dravograd. Uvodoma je prisotne nagovorila županja občine Dravograd Marijana Cigala. Kot je dejala, je prebivalstvo v Dravogradu v času osamosvajanja dalo velik prispevek k temu, da živimo danes v samostojni, svobodni in demokratični državi, uspešno vključeni v veliko evropsko družino. Nato je besedo predala predsedniku SDS Janezu Janši, ki je po njenih besedah »osebnost, ki je bila v rojevanju današnje Slovenije, še posebej vidna«.»Slovenija obhaja 20. obletnico osamosvojitve in državnosti. Malo je krajev v Sloveniji, kjer lahko to obletnico proslavljajo tako ponosno kot na Koroškem,« je dejal predsednik SDS Janez Janša in pojasnil: »Oči celotne Slovenije so bile uprte v Koroško še posebej med bojem za mejni prehod Holmec. Takrat je nekdo v obrambnem štabu v Ljubljani dejal, Koroška so očitno slovenske Termopile. Tukaj bo dosežena točka, na kateri se bo vedelo, kam bo šel tok dogodkov. Ko smo dobili poročilo, da so Korošci ubranili mejni prehod Holmec, je v štabu zavladalo veliko veselje«. Kasneje je Koroška še enkrat poslala v štab faks s sporočilom: »na Koroške mejne prehode se JLA ne bo nikoli več vrnila«. To sporočilo je imelo po besedah Janeza Janše zelo velik učinek na vse, ki so potem dosegli, da večino tega, kar je pisalo v Brionski deklaraciji, ni bilo uresničeno. Tudi dvorec Bukovje, ki je bil takrat kasarna okupatorske JLA, je po umiku JLA doživel novo usodo – uporabljala ga je slovenska vojska. »Zadnja leta služi kulturnemu namenu, namesto tuje vojske tukaj kraljuje slovenska, evropska in svetovna kultura, in prav je tako,« meni Janša.Vedno je ob okroglih obletnicah čas za oceno prehojene poti. Kot država smo po prepričanju predsednika SDS dosegli sijajne uspehe: »Pred 20-imi leti, ko smo trepetali za lastno usodo, si nihče ni predstavljal, da bo Slovenija v kratkem obdobju 13-ih let dosegla članstvo v Evropski uniji, nismo pričakovali, da bomo tako hitro lahko zavarovali svojo prihodnost v Severnoatlantskem zavezništvu, še manj smo takrat verjeli, da bo Slovenija, ki niti še ni imela lastne valute, čez 16 let prevzela skupno evropsko valuto, da bo odpravila vidne meje, da ne bo carin na mejah z drugimi evropskimi državami in da ne bo treba tam niti kazati potnih listov niti se ustavljati«. Poudarja, da je tudi v ekonomskem smislu, če gledamo vseh minulih 20 let, Slovenija napredovala od kakšnih 45 % povprečja razvitosti EU na 92 % konec leta 2008: »Malo je držav, ki so napredovale tako hitro, če gledamo to 20-letno obdobje, malo je tudi držav, ki so tako hitro padale v zadnjih dveh ali treh letih«.Omenil je tudi po njegovem mnenju največjo zamujeno priložnost v teh 20-ih letih: »Tisti, ki so v času vojne za Slovenijo žrtvovali največ, kar lahko človek žrtvuje, to je lastno življenje, niso umrli za državo v smislu neke pravniške formulacije ali birokratske tvorbe. Takrat ko je bila naša država napadena, smo branili domovino; domovina pa je nekaj več od države – je prostor pravičnosti,« meni Janša in dodaja: »Ta država je še premalo domovina«. Ocenjuje, da vrednot, ki so omogočile, da je Slovenija nastala, da je tudi zbrala toliko poguma, da se je ubranila, ko je bila v temelju ogrožena, nismo vedno živeli niti jih vedno potiskali v ospredje: »Velikokrat so bila v ospredju tista obdobja slovenske zgodovine, ki so nas samo delila, namesto da bi iskali, tudi takrat, ko je težko, navdiha v tistih časih, ki so Slovence združevali. Stvari, ki so omogočile ta sijajni zgodovinski uspeh, so ostajale marsikdaj v ozadju«.Za boljšo prihodnost je po besedah predsednika SDS potrebno spremeniti prioritete in se ob vsaki odločitvi, ki jo sprejmejo upravljavci države, vprašati, ali to konkretno dejanje dela iz slovenske države bolj prostor pravičnosti ali ne. Če bo temu tako, potem se za prihodnost ni bati. Osnovno vprašanje tukaj so vrednote: »Slovenci moramo graditi lastno državo v smeri domovine, ki bo prostor pravičnosti za vse in ne samo v smislu neke pravniške in birokratske formulacije«.Poudaril je, da osamosvojitev ni bila tako sama po sebi umevna, kot se danes velikokrat prikazuje: »Danes je na svetu nekaj tisoč narodov, OZN, ki združuje samostojne in neodvisne države pa ima samo 192 članov in Slovenija je med njimi, mnogo večjih narodov od slovenskega te možnosti nima«. Kot je dejal, je to velika prednost.Na koncu je vsem prisotnim zaželel lepo praznovanje. »Naj živi samostojna Slovenija!« je sklenil eden od ključnih osamosvojiteljev Janez Janša.