Suzana Lep Šimenko: »Zaradi prevelike odtujenosti politike od realnega gospodarstva je razkorak med razumevanjem in potrebami gospodarstva prevelik.«

V nadaljevanju objavljamo pogovor s Suzano Lep Šimenko, novoizvoljeno poslanko SDS. Suzana Lep Šimenko se je rodila 30. 10. 1979 v Mariboru. Leta 2002 je zaključila univerzitetni študijski program na EPF Maribor na smeri splošni management. Na EPF Maribor tudi nadaljuje znanstveni magistrski študij smeri politika organizacije in strateški management.
 
Prvič se je redno zaposlila na Ekonomsko – poslovni fakulteti Maribor kot asistentka za predmetno področje politike organizacije, strateškega managementa, planiranja in analiziranja. Svojo delovno pot je nadaljevala v gospodarstvu. Najprej v podjetju MLM Storitve, d.o.o. kjer je bila kot vodja organizacije poslovanja odgovorna za spremljanje in vpeljavo številnih organizacijskih sprememb v podjetje in prenovo poslovnih procesov. Nato v NKBM, d.d. kjer je bila prav tako zadolžena za področje organizacije. V letu 2012 se je kot svetovalka predsednika vlade za področje gospodarstva zaposlila v Kabinetu predsednika vlade, kjer je bila med drugim tudi članica medresorske koordinacije na nivoju ministrov in državnih sekretarjev za pospešitev črpanja evropskih sredstev in članica krovne skupine za pripravo Strategije razvoja Slovenije 2014 – 2020. V letu 2012 in 2013 je bila tudi članica Sveta AJPES.
 
Nazadnje je bila zaposlena na Zavarovalnici Maribor, d.d., ponovno na področju organizacije in procesov, kjer je izvajala in sodelovala pri najzahtevnejših projektih družbe, vezanih na optimizacijo, poenostavitev procesov in razvoj zaposlenih.
 
Tekoče govori angleško in hrvaško, ter redno spremlja strokovno literaturo iz področja ekonomije in strateškega managementa.
 
Je poročena in mama 1 otroka. Svoj prosti čas najraje preživlja z družino v naravi.

V poslanske vode se podajate iz realnega sektorja, tako da so vam težave v realnem sektorju dobro poznane. Kakšni so vaši predlogi za izboljšave gospodarske in finančne situacije v državi? 

Gospodarska rast je osnova za rešitev in trajno blaginjo države. Da bi do konkurenčnejšega gospodarstva lahko prišlo, pa je nujno, da se podjetjem zagotovi okolje, ki spodbuja ustanavljanje in razvoj podjetij ter se jih tako davčno kot administrativno razbremeni. Spodbuditev gospodarske rasti zahteva hitre ukrepe tudi na finančnem področju, kjer je najprej potrebno konsolidirati javne finance na način, da država porabi le toliko kot ustvari ter zmanjšati visok javni dolg.

Kot svetovalka predsednika vlade ste pripravljali tudi Strategijo razvoja Slovenije 2014-2020. Kako bi, po vaši oceni, Slovenija lahko doživela razvojni preboj? Na katera področja bi morali usmerjati več energije?

V trenutni situaciji je zagotovo največ energije potrebno usmerjati v konsolidacijo javnih financ in spodbuditev gospodarske rasti. Večino evropskih sredstev, ki jih imamo na voljo, je potrebno porabiti za zagon in prestrukturiranje gospodarstva, razvoj podeželja in kmetijstva, predvsem za projekte, katerih rezultati se kažejo v inovacijski aktivnosti, tehnološkem razvoju, prepoznavnosti in novih delovnih mestih.

Ste strokovnjakinja za organizacijo in optimizacijo delovanja poslovnih subjektov. Kaj pa organizacija delovanja države? Imamo preveč ali premalo ministrstev? Kako bi optimizirali delovanje državnega aparata?

Osebno menim, da bi reorganizacijo državnega aparata morali izvesti po vzoru uspešnih sanacij podjetij. Delovanje državnega aparata mora biti organizirano tako, da je funkcionalno in za davkoplačevalce finančno vzdržno. Pri zmanjševanju stroškov in števila zaposlenih je potrebno upoštevati dejanske potrebe uporabnikov, kar pomeni, da ne moremo zmanjševati sorazmerno, povsod enako. Ukiniti je potrebno področja, katerih naloge se podvajajo ali so v dani situaciji celo nepotrebna in okrepiti področja, ki za državljane predstavljajo dodano vrednost. Samo število ministrstev niti ni toliko pomembno, pomembna je njihova funkcionalnost za državljane.

Kje so največje ovire, ki jih država in njena administracija predstavlja za podjetja? Kakšni pa bi bili vaši predlogi za razbremenitev gospodarstva?

Največje ovire za podjetja so zagotovo nekonkurenčno naravnano poslovno okolje s številčnimi in dolgotrajnimi postopki pri pridobivanju dovoljenj, visoka davčna obremenitev, številčno in pogosto nepotrebna birokracija, nefleksibilna delovna zakonodaja, težave pri zagotavljanju virov financiranja ter generalno slab ugled Slovenije v tujini, ki je posledica nestabilnega političnega okolja, slabo delujočega sodstva, nestabilnega bančnega sistema in nezdravih javnih financ.

Razbremenitev gospodarstva mora biti tako davčna kot administrativna. V okviru davčne razbremenitve je potrebno znižati stroške dela, na način, da bodo zaposleni, ki predstavljajo motor naše družbe, lahko za to primerno plačani. Z znižanjem davka na dobiček pravnih oseb je potrebno nadaljevati. Po spremembi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb v aprilu 2012, bi s postopnim znižanjem davčne stopnje iz takratnih 20% na 15%, v letu 2015 bili na 15%. Zadnja vlada je postopno znižanje zaustavila pri 17%, kar ocenjujem za napako in menim, da bi bilo prav, da bi sledili zadani spremembi naše vlade v letu 2012 in tako bili v prihajajočem letu na 15%. Prav tako se za nepremičnine, ki so namenjene ustvarjanju nove vrednosti, torej za poslovne, proizvodne in kmetijske objekte, davek na nepremičnine ne sme uvesti.

V okviru administrativne razbremenitve je potrebno število potrebnih dovoljenj, soglasij in poročanj, ki obremenjujejo gospodarstvo vsaj prepoloviti, nekatera izmed njih pa ukiniti. Skozi državno administrativno obremenjevanje gospodarstva se še vedno kaže predvsem želja po vsesplošni odvisnosti gospodarstva od politike. Zaradi prevelike odtujenosti politike od realnega gospodarstva je razkorak med razumevanjem in potrebami gospodarstva prevelik, pri odzivanju pa državna administracija toga, rigidna in na več mestih škodljiva. Gospodarstvu je zaradi zahtev trga potrebno ustvariti pogoje za hitro odzivanje in fleksibilnost, da bodo podjetni posamezniki dejansko lahko uveljavili svobodno gospodarsko pobudo.Je potrebno nadaljevati privatizacijo?
Seveda. Zavzemam se za pregledno in transparentno privatizacijo, v kateri bodo podjetja dobila odgovorne in sposobne lastnike, ki bodo zagotovili dolgoročno rast in razvoj podjetij.Kakšna je po vaši oceni slovenska davčna politika?
Davčna politika je neustrezna, saj preveč obremenjuje tiste, ki ustvarjajo, tako podjetja kot državljane.
Kako bi ocenili trenutno politično situacijo?
Kljub temu, da se je Slovenija ob osamosvojitvi odločno in zelo enotno odpovedala sistemu enotne oblasti in se zavezala krepitvi demokratičnih vrednot sodobne družbe, nas kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin, želja po krepitvi državne lastnine, sistemskemu nasprotovanju tržnim zakonitostim razvitega sveta, celo javno nasprotovanje in vzpodbujanje sovraštva do skupnosti evropskih držav, kamor Slovenci spadamo, vodi k sklepu, da se Slovenija še vedno nahaja v prehodnem post-totalitarnem obdobju. Slovenci se ne zavedamo, kako pomembne so vrednote sodobne demokratične družbe, institucionalno varstvo temeljnih človekovih pravic in svoboščin in predvsem dejstva, da ima ljudstvo oblast v svojih rokah, ki jo lahko uveljavi na vsakokratnih svobodnih in demokratičnih volitvah. Politični zemljevid Slovenije ni uravnotežen, temveč je enostransko, zavajajoče in manipulativno zarisan. Dokler bodo kandidati za naslednje volitve dogovorjeni v zaključeni družbi ob kosilu ali na kavi, se bojim, da se Sloveniji in njenim prebivalcem ne obeta blaginja in razvoj. 
Pogosto vprašanje, ki  ga prejemajo ženske, ki vstopajo v politiko, je: ali lahko kot ženska v politiko doprinesete nekaj novega, drugačnega kot vaši moški kolegi? Kakšno je vaše stališče do tega vprašanja?
Že sama vprašanja, ki so povezana s sposobnostjo ali primernostjo žensk aktivno sodelovati pri katerikoli življenjski aktivnosti, se mi zdijo diskriminatorna in včasih tudi žaljiva. V Slovenski demokratski stranki smo že zdavnaj s konkretnimi medosebnimi odnosi presegli tovrstno stereotipno razmišljanje. Stanje, v katerem se trenutno nahaja naša država, terja naravnanost v znanje, sposobnost, voljo in pripravljenost aktivnega delovanja vsakega izmed nas. Delitev po spolu je drugotnega in zanemarljivega pomena.
Kakšna pa je vaša ocena zadolževanja države v mandatu vlade Alenke Bratušek?
Katastrofa za vse nas. Verjamem, da se je bilo v dani situaciji najenostavneje zadolževati in na ta način v državi ohranjati socialni mir, kot sprejemati prepotrebne, a manj priljubljene ukrepe. Vsaka družina ve, da več kot so njeni mesečni prejemki, na mesec ne more porabiti. Ve tudi, kaj pomeni kredit (v kolikor ga sploh lahko dobi), njegove visoke obresti in sposobnost odplačevanja.Prenos bremena krize z enormnim zadolževanjem na prihodnje generacije ocenjujem kot izjemno neodgovorno in napačno ravnanje. Verjamem, da vztrajno in nenehno ponavljanje »dokazala in pokazala sem« marsikoga napelje na razmišljanje nasprotno mojemu. Vsaj ob sprejemanju takšnih ukrepov, bi se državljani morali zavedati, kakšne so posledice marionetnih vlad.Urnik poslanca je navadno zelo  natrpan. Na kakšen način se sprostite od vsakodnevnega stresa?
Z družino odidem v naravo.