Suzana Lep Šimenko: Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji ne odpravlja brezposelnosti v regiji.
torek, 14. 7. 2015Številne kritične točke izvajanja Pomurskega zakona dejansko kažejo na neizvajanje temeljnega poslanstva zakona. Poslanke in poslanci na današnji redni seji obravnavajo predlog novele zakona o razvojni podpori Pomurski regiji.
Stališče, ki ga objavljamo v nadaljevanju, je na seji predstavila poslanka Suzana Lep Šimenko.
Pred nami je prva obravnava Zakona o spremembah Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015. Predlagatelj spremembe zakona predlaga podaljšanje obdobja izvajanja zakona za dve leti, in sicer do konca leta 2017. Predlagatelj zakona namreč ocenjuje, da bo v podaljšanem obdobju lažje dosegel cilje zakona, kot tudi zagotovil potrebna sredstva za izvedbo Programa spodbujanja konkurenčnosti v letih 2016 in 2017.
Pomurski zakon je bil sprejet leta 2009, z namenom uvedbe dodatnih ukrepov za spodbujanje razvoja Pomurske regije, ustvarjanja novih in ohranjanje obstoječih delovnih mest, kot tudi z namenom vzpostavljanja razvojne infrastrukture ter odprave posledice gospodarske in finančne krize v Pomurski regiji.
Osnoven cilj zakona je bil in ostaja zmanjšanje brezposelnosti oz. ustvarjanje novih delovnih mest. Ampak, kot že predlagatelji spremembe zakona sami ugotavljajo, instrumenti, ki so predmet tega zakona vsaj do danes, še niso rešili osrednje težave, to je velike brezposelnosti v regiji. To potrjujejo tudi številke, ki kažejo, da število brezposelnih ostaja na ravni 19% – 20%, kar je enako kot v obdobju sprejema zakona, konec 2009.
V SDS smo zakon v času sprejema, leta 2009, podprli. Smo pa že takrat opozorili na številne pomisleke, ki so se, če na rezultate zakona pogledamo danes, izkazali za upravičene.
Naj izpostavim najpomembnejše.
Nasprotovali smo vzpostavitvi vladne projektne pisarne, saj bi ta del lahko prevzela regionalna razvojna agencija, ki ji je bila z vzpostavitvijo projektne pisarne na nek način izkazana nezaupnica. Prav tako smo takrat ocenili, da bo šlo za podvajanje nalog na strani razvojne agencije in projektne pisarne, kar zagotovo ni racionalno. V nadaljevanju, ko je vodenje vladne projektne pisarne prevzel kar takratni državni sekretar iz Kabineta predsednika vlade, Andrej Horvat, je bilo jasno, zakaj je bila vzpostavitev projektne pisarne potrebna. Kasneje je zaradi konflikta interesa, suma korupcije ter nepravilnosti pri izvajanju pomurskega zakona kot državni sekretar seveda odstopil.
V SDS smo menili tudi, da ni potrebe, da je vzpostavitev regijskega gospodarskega središča predmet tega zakona. Če pogledamo na rezultate danes, vidimo, da je bilo v okviru tega ukrepa izplačanih 21 mio €, vendar zgolj za 3 projekte razvojnih centrov slovenskega gospodarstva, ki so generirali zgolj 162 delovnih mest in 5 novih podjetij. Kjer pa vemo, da je eno izmed teh podjetij, razvojni center za nove materiale, pogone in tehnologije, od marca letos v stečaju.
Nasprotovali smo tudi vzpostavitvi medpodjetniškega izobraževalnega centra, saj bi vse naloge lahko koordinirala in opravljala razvojna agencija v sodelovanju z interesnimi združenji in izobraževalnimi institucijami. S tem bi dali večjo vlogo obstoječemu sistemu izobraževalnih institucij in razvojni agenciji, ter potrebne aktivnosti na tem področju racionalizirali. Če pogledamo na rezultate tega ukrepa danes, vidimo, da smo vložili 2 mio € v adaptacijo objekta in v nakup tehnološke opreme, torej imamo zgolj obnovljen in opremljen objekt. Rezultatov v obliki novih delovnih mestih ali rezultatov razvoja pomurske regije, tudi pri tem ukrepu ne vidimo.
Glede projekta vodo-oskrbe, smo v poslanski skupini SDS izpostavili, da je bil ta projekt že pred sprejemom tega zakona v državnem programu. Kljub temu je vlaganje v infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo postal eden izmed ukrepov, kjer vemo, da je obstajal sum goljufije pri gradnji vezan na neupravičeno obračunavanje dela in materiala ter strah pred vračanjem evropskih sredstev.
Iz priloženega gradiva predlagane spremembe zakona je moč razbrati tudi, da se je denar, ki bi naj šel za razvoj pomurske regije in za zmanjšanje števila brezposelnih trošil za projektne naloge in študije vrednotenja, ki so bile dodeljene zunanjemu izvajalcu, čemur smo v poslanski skupini SDS nasprotovali že ob sprejemu in nasprotujemo tudi danes. Prav je, da vas ob tem spomnim, da je v letu 2009 poslanska skupina SLS vložila amandma, s katerim je želela, da sredstva namenjena za razvoj Pomurske regije ni dovoljeno dodeljevati in koristiti za izdelavo študij, ekspertiz, strokovnih podlag, dokumentacij in sklepanje svetovalnih pogodb. Kar smo v poslanski skupini SDS tudi podprli. A žal, takratna leva koalicija, tega amandmaja ni podprla, danes verjamemo, da je bilo le to z razlogom.
Izpostavljene so bile številne kritične točke izvajanja Pomurskega zakona, ki dejansko kažejo na neizvajanje temeljnega poslanstva zakona.
Ne glede na izpostavljeno, bomo v poslanski skupini SDS, predlagano spremembo podaljšanja roka izvedbe Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v prvi obravnavi, podprli, moram pa ob tem jasno izpostaviti, da močno nasprotujemo porabi sredstev za razne študije in svetovalne pogodbe.
Stališče, ki ga objavljamo v nadaljevanju, je na seji predstavila poslanka Suzana Lep Šimenko.
Pred nami je prva obravnava Zakona o spremembah Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015. Predlagatelj spremembe zakona predlaga podaljšanje obdobja izvajanja zakona za dve leti, in sicer do konca leta 2017. Predlagatelj zakona namreč ocenjuje, da bo v podaljšanem obdobju lažje dosegel cilje zakona, kot tudi zagotovil potrebna sredstva za izvedbo Programa spodbujanja konkurenčnosti v letih 2016 in 2017.
Pomurski zakon je bil sprejet leta 2009, z namenom uvedbe dodatnih ukrepov za spodbujanje razvoja Pomurske regije, ustvarjanja novih in ohranjanje obstoječih delovnih mest, kot tudi z namenom vzpostavljanja razvojne infrastrukture ter odprave posledice gospodarske in finančne krize v Pomurski regiji.
Osnoven cilj zakona je bil in ostaja zmanjšanje brezposelnosti oz. ustvarjanje novih delovnih mest. Ampak, kot že predlagatelji spremembe zakona sami ugotavljajo, instrumenti, ki so predmet tega zakona vsaj do danes, še niso rešili osrednje težave, to je velike brezposelnosti v regiji. To potrjujejo tudi številke, ki kažejo, da število brezposelnih ostaja na ravni 19% – 20%, kar je enako kot v obdobju sprejema zakona, konec 2009.
V SDS smo zakon v času sprejema, leta 2009, podprli. Smo pa že takrat opozorili na številne pomisleke, ki so se, če na rezultate zakona pogledamo danes, izkazali za upravičene.
Naj izpostavim najpomembnejše.
Nasprotovali smo vzpostavitvi vladne projektne pisarne, saj bi ta del lahko prevzela regionalna razvojna agencija, ki ji je bila z vzpostavitvijo projektne pisarne na nek način izkazana nezaupnica. Prav tako smo takrat ocenili, da bo šlo za podvajanje nalog na strani razvojne agencije in projektne pisarne, kar zagotovo ni racionalno. V nadaljevanju, ko je vodenje vladne projektne pisarne prevzel kar takratni državni sekretar iz Kabineta predsednika vlade, Andrej Horvat, je bilo jasno, zakaj je bila vzpostavitev projektne pisarne potrebna. Kasneje je zaradi konflikta interesa, suma korupcije ter nepravilnosti pri izvajanju pomurskega zakona kot državni sekretar seveda odstopil.
V SDS smo menili tudi, da ni potrebe, da je vzpostavitev regijskega gospodarskega središča predmet tega zakona. Če pogledamo na rezultate danes, vidimo, da je bilo v okviru tega ukrepa izplačanih 21 mio €, vendar zgolj za 3 projekte razvojnih centrov slovenskega gospodarstva, ki so generirali zgolj 162 delovnih mest in 5 novih podjetij. Kjer pa vemo, da je eno izmed teh podjetij, razvojni center za nove materiale, pogone in tehnologije, od marca letos v stečaju.
Nasprotovali smo tudi vzpostavitvi medpodjetniškega izobraževalnega centra, saj bi vse naloge lahko koordinirala in opravljala razvojna agencija v sodelovanju z interesnimi združenji in izobraževalnimi institucijami. S tem bi dali večjo vlogo obstoječemu sistemu izobraževalnih institucij in razvojni agenciji, ter potrebne aktivnosti na tem področju racionalizirali. Če pogledamo na rezultate tega ukrepa danes, vidimo, da smo vložili 2 mio € v adaptacijo objekta in v nakup tehnološke opreme, torej imamo zgolj obnovljen in opremljen objekt. Rezultatov v obliki novih delovnih mestih ali rezultatov razvoja pomurske regije, tudi pri tem ukrepu ne vidimo.
Glede projekta vodo-oskrbe, smo v poslanski skupini SDS izpostavili, da je bil ta projekt že pred sprejemom tega zakona v državnem programu. Kljub temu je vlaganje v infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo postal eden izmed ukrepov, kjer vemo, da je obstajal sum goljufije pri gradnji vezan na neupravičeno obračunavanje dela in materiala ter strah pred vračanjem evropskih sredstev.
Iz priloženega gradiva predlagane spremembe zakona je moč razbrati tudi, da se je denar, ki bi naj šel za razvoj pomurske regije in za zmanjšanje števila brezposelnih trošil za projektne naloge in študije vrednotenja, ki so bile dodeljene zunanjemu izvajalcu, čemur smo v poslanski skupini SDS nasprotovali že ob sprejemu in nasprotujemo tudi danes. Prav je, da vas ob tem spomnim, da je v letu 2009 poslanska skupina SLS vložila amandma, s katerim je želela, da sredstva namenjena za razvoj Pomurske regije ni dovoljeno dodeljevati in koristiti za izdelavo študij, ekspertiz, strokovnih podlag, dokumentacij in sklepanje svetovalnih pogodb. Kar smo v poslanski skupini SDS tudi podprli. A žal, takratna leva koalicija, tega amandmaja ni podprla, danes verjamemo, da je bilo le to z razlogom.
Izpostavljene so bile številne kritične točke izvajanja Pomurskega zakona, ki dejansko kažejo na neizvajanje temeljnega poslanstva zakona.
Ne glede na izpostavljeno, bomo v poslanski skupini SDS, predlagano spremembo podaljšanja roka izvedbe Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v prvi obravnavi, podprli, moram pa ob tem jasno izpostaviti, da močno nasprotujemo porabi sredstev za razne študije in svetovalne pogodbe.