"Vlada Marjana Šarca je ob epidemiji koronavirusa za seboj pustila prazna skladišča zaščitne opreme. Kljub temu je vladi Janeza Janše uspelo skoraj nemogoče - Slovenija se je v boju z epidemijo izkazala kot zgodba o uspehu, na kar so opozorili tudi številni tuji mediji in nenazadnje tudi Evropska komisija," je v predstavitvi stališča poudarila poslanka SDS Suzana Lep Šimenko.
Poslanci in poslanke so na današnjem nadaljevanju 36. izredne seje razpravljali glede predloga sklepa o seznanitvi s poročilom o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) ter nabavah, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z njo. Stališče poslanske skupine SDS je predstavila poslanka Suzana Lep Šimenko.
Stališče objavljamo v celoti
Najlepša hvala za besedo.
Pred nami je zelo podrobno poročilo o nabavi zaščitne in kritične medicinske opreme, ki ga je pripravila Vlada Republike Slovenije. Poročilo obsega obdobje treh mesecev in se kot tako nanaša na obdobje Vlade Marjana Šarca in obdobje Vlade Janeza Janše. Poročilo, ki se sicer razprostira na 83-ih straneh, pa več kot tri četrtine prostora namenja aktivnostim v času aktualne vlade. Vsebuje pregled izvedenih naročil in realiziranih dobav po dnevih, aktivnosti organov, ki so pri nabavi sodelovali, priloženi so bili tudi vsi zapisniki. Pa se sprehodimo skozi vsebino in potek dogodkov.
Epidemija COVID-19 je izbruhnila konec leta 2019 v kitajskem mestu Wuhan ter se od tam zelo hitro širila po celem svetu. Prvi primeri virusa v Evropi so bili ugotovljeni v Franciji in Nemčiji že proti koncu januarja 2020. V Italiji, kjer je bilo tudi glavno žarišče epidemije v Evropi, pa so prvi primer ugotovili v začetku februarja. V Sloveniji, vemo, da je to bil 4. marec 2020. Na epidemijo virusa COVID-19 so se države Evropske unije različno odzvale, je pa večina držav tako izvedla najnujnejše ukrepe za preprečitev širjenja bolezni. Prvi ukrepi so se nanašali na vzpostavitev mejnih in zdravstvenih kontrol potnikov, zlasti tistih, ki so prihajali iz sosednje Italije. Sledile so prepovedi prireditev, zaprtje šol in vrtcev, omejitve gibanja in tako naprej. Zaradi hitrega širjenja epidemije so se morale države Evropske unije zelo hitro angažirati pri nabavi zaščitne opreme, predvsem zaradi splošno znanih izkušenj iz Kitajske in Italije je bilo nujno potrebno zagotoviti zaščitna sredstva, v prvi vrsti seveda za bolnišnično in zdravstveno osebje, ki oskrbuje bolnike. Zaradi pomanjkanja ustreznih sredstev se je namreč tako na Kitajskem kot tudi v Italiji okužilo veliko število zdravstvenega osebja. In kako se je pri tem odzivala Slovenija?
Po številnih pozivih Zdravniške zbornice in zdravstvenih ustanov, je Vlada 27. februarja le odločila, da se uporabi zaščitna oprema iz blagovnih rezerv, in sicer 48 tisoč zaščitnih mask, 5 tisoč kombinezonov, 500 tisoč rokavic in praški za razkuževaje, vendar brez da bi odločila, da se ta oprema hitro nadomesti in ustrezno dopolni s situaciji primernimi količinami. Govorimo o 13. Vladi Republike Slovenije, ki je tako 27. februarja zgolj sprejela sklep, da se iz blagovnih rezerv sprostijo razpoložljiva zaščitna sredstva, ki so zadostovala zgolj za nekaj dni, Zavodu Republike Slovenije za blagovne rezerve pa je naložila, da izdana sredstva nadomesti do 31. decembra 2020.
3. marca je Svetovna zdravstvena organizacija ugotovila, da so se od začetka izbruha virusa COVID-19 cene osebne zaščitne opreme močno povečale. Za primer, cene kirurških mask za šestkrat, cene respiratorjev N95 za trikrat. Svetovna zdravstvena organizacija je ugotovila tudi, da so se dobavni roki za zaščitno opremo izredno podaljšali in da lahko dobava traja več mesecev, da so se razširile manipulacije trga in da se zaloge pogosto prodajajo tistim, ki ponudijo največ. Te ugotovitve bi morale biti pomemben signal tudi za ustrezno ukrepanje v Sloveniji, a žal temu ni bilo tako.
2. člen Zakona o blagovnih rezervah določa, da se blagovne rezerve oblikujejo za zagotavljanje potreb osnovne preskrbe pri večnih motnjah in nestabilnostih na trgih ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega. O tem, katero blago sodi v osnovno preskrbo, kdaj se to blago uporabi iz blagovnih rezerv, kdaj in kako se te nadomestijo, pa seveda določa vlada. Glede na že navedena znana dejstva, da je potrebno zagotoviti ustrezno zaščitno opremo, saj te v Sloveniji ni bilo, da so količine opreme zaradi velikega povpraševanja na svetovnem trgu bile omejene, bi Vlada morala ustrezno zaščitno opremo določiti kot blago osnovne oskrbe in nemudoma začeti postopke za njeno nabavo. Vendar 13. vlada, vlada Marjana Šarca ni nič od tega storila pravočasno.
14. Vlada je zaprisegla 13. marca 2020 zvečer in s svojim delom začela že prvo noč. Prvo, s čimer so se seveda morali soočiti, so bila prazna skladišča zaščitne opreme. Stanje zaščitne opreme v blagovnih rezervah na dan 16. marca je bilo namreč zgolj 2 tisoč 700 kosov lahkih zaščitnih kombinezonov, nekaj čez 5 tisoč kosov zaščitnih kombinezonov višje zaščite, maske tipa FFP-1 7 tisoč kosov, maske tipa FFP-2 tisoč kosov in maske tipa FFP-3 1900 kosov, od je 1500-tim kosom že pretekel rok uporabe. Oprema, ki je bila v blagovnih rezervah ob primopredaji naši vladi, ni zadoščala niti za nekajdnevno zaščito zdravstvenih delavcev, kaj šele ostalih, ki so bili neposredno izpostavljeni tveganju okužbe. Ob tem je seveda smiselno spomniti, da je 13. Vlada 13. februarja 2020 sporočila, da je Slovenija za zajezitev koronavirusa odpremila materialno pomoč v obliki 1,2 milijonov zaščitnih mask Ljudski Republiki Kitajski. Sicer pohvale vredna gesta, a bi glede na količino zaščitne opreme, ki smo jo takrat imeli v Sloveniji, slovenska Vlada morala imeti v ospredju zaščito slovenskih državljanov.
13. februar je bil tudi dan, ko je potekalo izredno zasedanje ministrov za zdravje Evropske unije, zato bi pričakovali, da bi takrat vlada ustrezno dopolnila zaloge zaščitne opreme in ne na drugi strani praznila naša skladišča. Marjan Šarec kot predsednik Vlade Republike Slovenije v odstopu je več kot očitno nevestno ravnal v službi in zavestno kršil 4. člen Zakona o blagovnih rezervah, saj Vladi kljub opozorilu Sveta EU in Zdravniške zbornice ni predlagal, da se zaščitna oprema, potrebna pri spopadanju z epidemijo, uvrsti v blago osnovne preskrbe in da se zaloge zaradi grozeče epidemije bistveno povečajo. Še več, predsednik vlade Marjan Šarec je zavajal državljane Republike Slovenije, zdravstvene in druge institucije z izjavami, da ima Slovenija dovolj zalog ter da ima pripravljen celovit načrt za primer izbruha epidemije koronavirusa, ki ga bo vlada aktivirala v primeru potrebe. To je bila seveda neresnica, saj Slovenija takšnega načrta ni imela. Narejen je bil zgolj spisek možnih ravnanj v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih, v primeru epidemije navadne gripe, pa tudi ta akt ni imel nobenih značilnosti državnega načrta. Uprava za zaščito in reševanje je imela izdelan načrt svojih ukrepov in seznam potencialnih ukrepov drugih organov, ki pa je seveda bil brez priloženih osnutkov potrebnih aktov. V njem je bilo predvidenih zgolj 7 tisoč zaščitnih mask.
Slovenija je mejna država z Italijo, kjer je bil največji epicenter Covida-19 v Evropi. V Italiji so izredne razmere razglasili 31. januarja 2020, 22. februarja pa so utrdili izolacijo zaradi epidemije v kar 10 italijanskih mestih. Epidemija se je v Italiji namreč zelo hitro širila in zahtevala ogromno število smrtnih žrtev, kar je bilo glede na poročanje v medijih splošno znano tudi pri nas. Kljub temu da mejimo z Italijo in da so številni Slovenci v času šolskih počitnic množično odhajali na smučanje v Italijo in je tako obstajala velika nevarnost širjenja virusa iz Italije, Marjan Šarec kot predsednik Vlade Republike Slovenije ni zagotovil, da bi vlada pravočasno sprejela ustrezne ukrepe za omejitev prenosa in razširitve virusa, kot je to v tistem času storila večina sosednjih držav. Kontrole potnikov na meji v času zimskih počitnic z Italijo ni bilo, niti tem ljudem ni bila odrejena samoizolacija. Zaradi pasivnosti bivšega predsednika Vlade Marjana Šarca je bilo zgolj vprašanje časa, kdaj se bomo s prvo okužbo soočili tudi v Sloveniji in do prvega primera okužbe je prišlo potem 4. marca 2020, in sicer je bila okužena oseba, ki je po javno dostopnih podatkih pripotovala preko Italije v Slovenijo.
Že pred potrjeno prvo okužbo je bil takratni predsednik vlade v odstopu, seznanjen z opozorili stroke – tako glede pomanjkanja zaščitne opreme, kot glede nujnosti sprejema potrebnih ukrepov za preprečitev širjenja virusa. Vendar je vsa ta opozorila ignoriral. Navedeno potrjujejo tudi njegove izjave, ki jih je dajal za javnost. 27. februarja je na novinarski konferenci po seji Vlade dejal: »Civilna zaščita se bo vključila, če bo bolnikov več, takrat se bodo vključili še vojska, saniteta in drugi, a nismo še tam. Zato tisti, ki so pozivali k zaprtju meja, le širijo paniko.« Dejal je tudi: »Izjava, da se zdravniki bojijo virusa, je legitimna, ne prispeva pa k umirjanju javnosti. Izkušnje iz sosednje Italije so pokazale, da zelo ostri ukrepi niso preprečili širjenja bolezni.« Dejal je tudi: »Popolnoma neustrezno je, da zdravi ljudje, ki prihajajo iz tujine, tudi iz ogroženih območij, ostajajo na bolniškem staležu.« 8. marca je gospod Marjan Šarec še vedno vztrajal, da pri nas nimamo epidemije in da ni bilo razloga, da bi Svet za nacionalno varnost sklical prej. Do sklica najverjetneje niti ne bi prišlo, v kolikor pri tem ne bi vztrajal takratni mandatar za sestavo 14. vlade, gospod Janez Janša, ki je potrebo po sklicu v javnosti večkrat izpostavljal.
11. marca je župan Šmarja pri Jelšah zaradi kritične situacije v občini samovoljno zaprl šole. Takratni minister za šolstvo Jernej Pikalo se je naslednji dan na to odzval z zgražanjem, da župani nimajo zakonske podlage za zapiranje šol, kar drži, a na drugi strani je župan dolžan zaščititi občane. Kasneje so se seveda njegove odločitve izkazale za pravilne. Šele 11. marca 2020 je vlada Marjana Šarca Ministrstvu za zdravje naložila, da v skladu s 46. členom Zakona o javnem naročanju, pridobi nujno potrebno zaščitno opremo. 12. marca je Marjan Šarec naznanil, da bodo razglasili epidemijo in kot razlog navedel lažjo organizacijo dela. Takratni minister za zdravje, Aleš Šabeder je podpisal odredbo o razglasitvi epidemije, ki je začela veljati 12. marca ob 18. uri. Slovenija je tako, čeprav je neposredna soseda glavnega evropskega žarišča v Italiji, epidemijo razglasila šele dan za tem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo. Naj spomnim, Italija je epidemijo oziroma izredne razmere razglasila že 31. januarja 2020.
Pomanjkanje zaščitne opreme in opustitev sprejema ustreznih ukrepov za zajezitev prenosa COVID-19 iz Italije je imelo za posledico, da je do prvih okužb, in s tem tudi do najhujših posledic, prišlo prav v zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše občane. Okužbo so namreč potrdili pri več zdravnikih, ki so se okužili v Italiji, po prihodu iz Italije pa opravljali svoje delo, tako kot jim je bilo nenazadnje tudi dano navodilo ter okužbo posledično prenesli na ostale zaposlene in tudi na oskrbovance.
13. marca zvečer je prisegla 14. vlada Janeza Janše, ki se je takoj po prisegi sestala na svoji prvi seji in se nemudoma začela ukvarjati z ukrepi za zajezitev virusa. Kot že rečeno, so na zavodu za blagovne rezerve naleteli na prazna skladišča, opreme ni bilo niti za zdravnike, kaj šele za prebivalce Republike Slovenije. Prvi ukrepi nove vlade so tako bili: izdaja uredbe o določitvi najvišjih cen varovalne, zaščitne in druge zdravstvene opreme; centraliziranje nabave na Zavod za blagovne rezerve za celotno Slovenijo; ustanovili so medresorsko delovno skupino za sprejem, pregled in vrednotenje ponudb zaščitne opreme za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni COVID-19; vzpostavil se je spletni naslov ponudbe URSZR.si, kamor so bile preusmerjene ponudbe podjetij za dobavo mask. Od 24. marca do vključno 14. aprila, kar predstavlja 13 delovnih dni, je bilo pregledanih 1081 prejetih elektronskih sporočil. Zavod za blagovne rezerve je do 10 aprila kratkoročno zagotovil dovolj zaščitne opreme, zato je medresorska delovna skupina 14 aprila začasno zaustavila pregledovanje elektronskih sporočil.
Naj spomnim, da so bile napovedi glede pričakovane širitve virusa v Slovenije s strani epidemiologov naravnost katastrofične. Če le izpostavim napoved slovenskega infektologa v Berlinu Andreja Trampuža. 25. marca je dejal, da bo čez 14 dni v Sloveniji s koronavirusom okuženih okoli 15 tisoč ljudi. Simulacija za Slovenijo jo predstavil takole: če je danes 480 okuženih, jih bo čez 10 dni 5000 in čez 14 dni 14.500. Če jih 10 % potrebuje intenzivno nego, to pomeni okoli 500 čez 10 dni in 1.400 čez 14 dni. Zaradi vseh ostalih ukrepov od zaprtja vrtcev, šol, trgovin, omejitve gibanja na občine, smo se najhujšemu scenariju na srečo izognili. A kljub vsemu se je število hospitaliziranih oseb s koronavirusom v Sloveniji spreminjalo, vrh je doseglo med 29. marcem in 11. aprilom, ko smo dnevno beležili več kot 110 hospitaliziranih oseb.
Velike napore je v preprečevanje širjenja okužb, negovanje oskrbovancev, predvsem v domovih za ostarele, testiranje in seveda zdravljenje obolelih s COVID-19 vlagalo zdravstveno osebje, ki se jim na tem mestu seveda iskreno zahvaljujem za delo, ki so ga opravili in ki ga opravljajo še danes. Žal so zaradi začetnega pomanjkanja zaščitne opreme, predvsem v domovih za starejše občane, zboleli številni zdravstveni in negovalni delavci. Do tega ne bi prišlo, če bi imeli dovolj zaščitne opreme ob samem izbruhu epidemije. Žal v Sloveniji kljub vsemu beležimo več kot 100 smrtnih žrtev oseb obolelih s COVID-19, največ med populacijo starostnikov iz domov za starejše Šmarje pri Jelšah, Metlika in Ljutomer. V kolikor bi predsednik vlade v odstopu Marjan Šarec pravočasno zagotovil razglasitev epidemije, pričel s postopki nabav osebne zaščitne opreme ter z Vlado Republike Slovenije sprejel ustrezno odredbo, s katero bi se določili pogoji za potovanja v države v kateri obstaja možnost okužbe z nevarno boleznijo COVID-19 in za prihod iz teh držav, do širjenja te bolezni pri nas ne bi prišlo oz. bi prišlo v bistveno manjši meri. Posledično bi bilo zdravje ljudi prizadeto v bistveno manjšem obsegu in tudi premoženjska škoda bi bila manjša.Na tem mestu je seveda prav, da se zahvalimo štirinajsti Vladi, ki je v tako kratkem času in v izrednih okoliščinah naredila skoraj nemogoče. Slovenija se je zaradi ukrepov, ki so bili izpeljani v tem času, izkazala kot zgodba o uspehu v spopadu z epidemijo Covid-19, na kar so opozorili tudi številni tuji mediji in nenazadnje tudi Evropska komisija. Žal pa to, očitno, marsikomu ni pogodu. Namesto k odgovornemu ravnanju, ljudi raje pozivajo in celo sami sodelujejo pri demonstracijah in to kljub dejstvu, da zbiranje ljudi zaradi epidemije ni dovoljeno, kar se seveda kaže z znakom kaznivega dejanja, ob tem pa lahko ima za posledico nov val epidemije in kot tako ogroža zdravje vseh državljanov Republike Slovenije.
V Slovenski demokratski stranki bomo poročilo in vložen amandma k sklepu s strani strank koalicije seveda soglasno podprli.
