Suzana Lep Šimenko: »Z uvedbo davčnih blagajn bodo oškodovani predvsem majhni podjetniki.«
ponedeljek, 20. 7. 2015S predlagano uvedbo davčnih blagajn ne bomo dobili tistih, ki računov ne izdajajo in tistih, ki dejavnosti nimajo registrirane in ti predstavljajo resničen problem v družbi. Poslanke in poslanci so na današnji izredni seji Državnega zbora ponovno odločali o zakonu o davčnem potrjevanju računov. Državni svet je namreč zahteval, da Državni zbor na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije pred razglasitvijo ponovno odloča o zakonu o davčnem potrjevanju računov.
Stališče SDS glede omenjenega zakona, ki ga objavljamo v nadaljevanju, je na seji predstavila poslanka Suzana Lep Šimenko.Stališče poslanske skupine SDS, glede uvedbe davčnih blagajn, se od prve obravnave predloga zakona do danes ni spremenilo, davčnim blagajnam nasprotujemo. Zavzemamo se za pravičen sistem plačila davka in obsojamo sivo ekonomijo in delo na črno. Vendar pa menimo, da s predlagano uvedbo davčnih blagajn ne bomo zajezili ključnega, ne bomo dobili tistih, ki računov ne izdajajo, tistih, ki dejavnosti nimajo registrirane in ti predstavljajo resničen problem v družbi, saj ne plačujejo davkov in so resnično nelojalna konkurenca vsem, ki pošteno opravljajo svojo dejavnost.
Država ima že danes ogromno mehanizmov in inštitucij, ki ugotavljajo in ustrezno sankcionirajo sivo ekonomijo in delo na črno. Od 1. julija 2013 naprej imamo »virtualne davčne blagajne«, ki onemogočajo brisanje računov. Z začetkom letošnjega leta morajo imeti vsi, ki poslujejo z gotovino brez ustreznega računalniškega programa, vezane knjige računov. Resnično se je potrebno vprašati ali nima država že danes na voljo dovolj ukrepov, s pomočjo katerih bi lahko zajezila sivo ekonomijo in delo na črno. Davčne blagajne so tretji poseg države na omenjeno področje v obdobju 2 let.
Sprašujemo se o nujnosti tega ukrepa. Nujnosti v smislu, ali res zasledovanega cilja predlagatelja zakona, to je zmanjšanja sive ekonomije in dela na črno, ni mogoče doseči z blažjim ukrepom ali celo z boljšim izkoristkom že uvedenih ukrepov? Vlada v svojem mnenju sama ugotavlja, da virtualne davčne blagajne prinašajo rezultate, vendar pa rezultati nadzorov kažejo, da nekateri zavezanci še vedno uporabljajo programe, ki prirejanje prometa omogočajo. Torej, zakaj ne bi bolje izkoristili že uvedene ukrepe npr. z izboljšanjem delovnih procesov državnih organov ali zgolj v obliki spremembe pooblastil organov, ki so zadolženi za ta področja. Morda bi ob tem ugotovili, da so morda državni organi z lastno togostjo pri izvajanju pooblastil soodgovorni za stanje na področju sive ekonomije.
Na mestu je tudi vprašanje ali so posledice, ki bodo zlasti za mikro in mala podjetja ob uvedbi davčnih blagajn nastale, sorazmerne glede na vrednost zasledovanega cilja oziroma koristi, ki jo država ob tem zasleduje? Ocenjuje se namreč povečanje davčnih prihodkov iz naslova davčnih blagajn v višini 50 do 100 mio €. Na drugi strani pa vemo, da se bomo z uvedbo davčnih blagajn zelo približali spodnji meji izplena države, le da bo le ta strošek šel na račun davkoplačevalcev. Pomembno pa je, da ob tem ne govorite o odstotku zmanjšanja sive ekonomije in dela na črno, kar bi moralo biti ključno.
Upravičeno se tudi sprašujemo, ali bodo zlasti mikro in mala podjetja, teh 80.000 davčnih zavezancev, dodatni strošek uvedbe davčne blagajne kot tudi nadgradnje in vzdrževanje programske opreme, lahko prenesli. S tem ukrepom bomo najbolj prizadeli tista podjetja, ki se že danes borijo na trgu za svoj obstoj, a vendar zagotavljajo preživetje številnim družinam. Prav ti majhni podjetniki bodo s tem ukrepom najbolj oškodovani in ti zagotovo niso prizadeli naših javnih financ.
Žal bo ukrep uvedbe davčnih blagajn povzročil tudi to, da bo kateri od podjetnikov prenehal z dejavnostjo.
Problem zagotovo predstavlja tudi neenakomerna razvitost Slovenije. Še vedno imamo območja, kjer ni internetne povezave ali je pokritost izjemno slaba. Predlagatelj je sicer to možnost predvidel in za te primere bo moral zavezanec nezmožnost vzpostavitve elektronske povezave dokazati s potrdilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve. Kjer pa tudi vemo, da bo moral najprej zavezanec sam pridobiti potrdilo od mobilnega operaterja, šele potem mu bo na osnovi le tega izdano potrdilo agencije. Ali ne bi bilo prav, da bi najprej zagotovili pokritost z internetom po celotnem območju Slovenije? Ali pa bi si vsaj, kot smo predlagali z našim amandmajem, finančna uprava sama pridobila takšno potrdilo, ne pa da ponovno dodatno administrativno obremenjujete gospodarstvo.
S predlaganim ukrepom uvedbe davčnih blagajn ne bomo zajezili sive ekonomije, saj davčne blagajne ne bodo rešile problema neizdajanja računov, bodo pa povzročile dodatno finančno in administrativno breme, zlasti za malo gospodarstvo, zato predlaganemu Zakonu o davčnem potrjevanju računov v poslanski skupini SDS, nasprotujemo.
Stališče SDS glede omenjenega zakona, ki ga objavljamo v nadaljevanju, je na seji predstavila poslanka Suzana Lep Šimenko.Stališče poslanske skupine SDS, glede uvedbe davčnih blagajn, se od prve obravnave predloga zakona do danes ni spremenilo, davčnim blagajnam nasprotujemo. Zavzemamo se za pravičen sistem plačila davka in obsojamo sivo ekonomijo in delo na črno. Vendar pa menimo, da s predlagano uvedbo davčnih blagajn ne bomo zajezili ključnega, ne bomo dobili tistih, ki računov ne izdajajo, tistih, ki dejavnosti nimajo registrirane in ti predstavljajo resničen problem v družbi, saj ne plačujejo davkov in so resnično nelojalna konkurenca vsem, ki pošteno opravljajo svojo dejavnost.
Država ima že danes ogromno mehanizmov in inštitucij, ki ugotavljajo in ustrezno sankcionirajo sivo ekonomijo in delo na črno. Od 1. julija 2013 naprej imamo »virtualne davčne blagajne«, ki onemogočajo brisanje računov. Z začetkom letošnjega leta morajo imeti vsi, ki poslujejo z gotovino brez ustreznega računalniškega programa, vezane knjige računov. Resnično se je potrebno vprašati ali nima država že danes na voljo dovolj ukrepov, s pomočjo katerih bi lahko zajezila sivo ekonomijo in delo na črno. Davčne blagajne so tretji poseg države na omenjeno področje v obdobju 2 let.
Sprašujemo se o nujnosti tega ukrepa. Nujnosti v smislu, ali res zasledovanega cilja predlagatelja zakona, to je zmanjšanja sive ekonomije in dela na črno, ni mogoče doseči z blažjim ukrepom ali celo z boljšim izkoristkom že uvedenih ukrepov? Vlada v svojem mnenju sama ugotavlja, da virtualne davčne blagajne prinašajo rezultate, vendar pa rezultati nadzorov kažejo, da nekateri zavezanci še vedno uporabljajo programe, ki prirejanje prometa omogočajo. Torej, zakaj ne bi bolje izkoristili že uvedene ukrepe npr. z izboljšanjem delovnih procesov državnih organov ali zgolj v obliki spremembe pooblastil organov, ki so zadolženi za ta področja. Morda bi ob tem ugotovili, da so morda državni organi z lastno togostjo pri izvajanju pooblastil soodgovorni za stanje na področju sive ekonomije.
Na mestu je tudi vprašanje ali so posledice, ki bodo zlasti za mikro in mala podjetja ob uvedbi davčnih blagajn nastale, sorazmerne glede na vrednost zasledovanega cilja oziroma koristi, ki jo država ob tem zasleduje? Ocenjuje se namreč povečanje davčnih prihodkov iz naslova davčnih blagajn v višini 50 do 100 mio €. Na drugi strani pa vemo, da se bomo z uvedbo davčnih blagajn zelo približali spodnji meji izplena države, le da bo le ta strošek šel na račun davkoplačevalcev. Pomembno pa je, da ob tem ne govorite o odstotku zmanjšanja sive ekonomije in dela na črno, kar bi moralo biti ključno.
Upravičeno se tudi sprašujemo, ali bodo zlasti mikro in mala podjetja, teh 80.000 davčnih zavezancev, dodatni strošek uvedbe davčne blagajne kot tudi nadgradnje in vzdrževanje programske opreme, lahko prenesli. S tem ukrepom bomo najbolj prizadeli tista podjetja, ki se že danes borijo na trgu za svoj obstoj, a vendar zagotavljajo preživetje številnim družinam. Prav ti majhni podjetniki bodo s tem ukrepom najbolj oškodovani in ti zagotovo niso prizadeli naših javnih financ.
Žal bo ukrep uvedbe davčnih blagajn povzročil tudi to, da bo kateri od podjetnikov prenehal z dejavnostjo.
Problem zagotovo predstavlja tudi neenakomerna razvitost Slovenije. Še vedno imamo območja, kjer ni internetne povezave ali je pokritost izjemno slaba. Predlagatelj je sicer to možnost predvidel in za te primere bo moral zavezanec nezmožnost vzpostavitve elektronske povezave dokazati s potrdilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve. Kjer pa tudi vemo, da bo moral najprej zavezanec sam pridobiti potrdilo od mobilnega operaterja, šele potem mu bo na osnovi le tega izdano potrdilo agencije. Ali ne bi bilo prav, da bi najprej zagotovili pokritost z internetom po celotnem območju Slovenije? Ali pa bi si vsaj, kot smo predlagali z našim amandmajem, finančna uprava sama pridobila takšno potrdilo, ne pa da ponovno dodatno administrativno obremenjujete gospodarstvo.
S predlaganim ukrepom uvedbe davčnih blagajn ne bomo zajezili sive ekonomije, saj davčne blagajne ne bodo rešile problema neizdajanja računov, bodo pa povzročile dodatno finančno in administrativno breme, zlasti za malo gospodarstvo, zato predlaganemu Zakonu o davčnem potrjevanju računov v poslanski skupini SDS, nasprotujemo.