Suzana Lep Šimenko: Z davčnimi blagajnami ne bomo zajezili sive ekonomije.
sreda, 20. 5. 2015Ali bodo mala podjetja dodatni strošek nakupa davčne blagajne kot tudi nadgradnje in vzdrževanje programske opreme, sploh še lahko prenesli? Poslanke in poslanci so na redni seji državnega zbora obravnavali predloga zakona o davčnem potrjevanju računov. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada, na podlagi zakona pa naj bi se uvedle davčne blagajne. Zakon tudi predvideva kazen v višini 400 evrov za kupce, ki ob odhodu iz trgovine ne bodo zadržali računov in jih pokazali inšpektorjem.
Stališče poslanske skupine SDS je na seji predstavila poslanka Suzana Lep Šimenko.
Davki so ob prispevkih, trošarinah in ostalih dajatvah pomemben vir financiranja države. Omogočajo financiranje zdravstva, izobraževanja, pokojnin, socialne varnosti, vzdrževanje javnega reda, varnosti, obrambe, zaradi visoke zadolženosti tudi v veliki meri za servisiranje javnega dolga.
V poslanski skupini SDS se zavzemamo za pravičen sistem plačila davka in obsojamo sivo ekonomijo in delo na črno. Vendar pa menimo, da s predlagano uvedbo davčnih blagajn ne bomo zajezili ključnega, to je, ne bomo zajezili sive ekonomije. S predlaganim ukrepom namreč ne bomo dobili tistih, ki računov ne izdajajo in ti predstavljajo resničen problem v družbi, saj ne plačujejo davkov in so resnično nelojalna konkurenca vsem, ki pošteno opravljajo svojo dejavnost.
Država ima že danes ogromno mehanizmov in inštitucij, ki ugotavljajo in ustrezno sankcionirajo sivo ekonomijo in delo na črno. Prav tako morajo imeti podjetja od leta 2013 naprej t.i. virtualne davčne blagajne, ki onemogočajo brisanje računov. Z začetkom letošnjega leta morajo imeti vsi tisti, ki poslujejo z gotovino brez ustreznega računalniškega programa, vezane knjige računov, za katere vemo, da so ob sami uvedbi povzročile številne težave, saj računov v knjigarnah nekaj časa ni bilo mogoče dobiti.
Resnično se je potrebno vprašati ali nima država na voljo zadosti drugih ukrepov s pomočjo katerih bi lahko zajezila sivo ekonomijo. Ali morda tukaj ne gre za nesorazmeren in nerazumen ukrep? Verjamemo, da se je najenostavneje posluževati ukrepov kot so dvigovanje davkov ali kot v tem primeru uvedbo davčnih blagajn. Žalostno pa je, da se na drugi strani ne ponudi popolnoma nič v smeri davčne razbremenitve podjetij, ki bodo s tem ukrepom najbolj prizadeta.
Drugi člen Ustave opredeljuje Slovenijo kot pravno državo. Po pravni doktrini in ustavno sodni praksi, se med bistvene sestavine pravne države uvršča tudi prepoved čezmernih posegov države. Pri uvedbi davčnih blagajn gre za poseg države na področje, kamor je država posegla že večkrat. V letu 2013 z virtualnimi davčnimi blagajnami in v začetku tega leta z uvedbo vezane knjige računov.
Če bi že sprejeli tezo, da je ta poseg države nujen za zavarovanje javne koristi, v obliki zmanjšanja sive ekonomije in preprečevanje davčnih utaj in goljufij na področju davkov, se pa vsekakor sprašujemo o nujnosti tega ukrepa. Nujnosti v smislu ali zasledovanega cilja predlagatelja zakona ni mogoče doseči z blažjim ukrepom ali celo z boljšim izkoristkom že uvedenih ukrepov, npr. z izboljšanjem delovnih procesov državnih organov ali zgolj v obliki spremembe pooblastil organov, ki so zadolženi za ta področja. Morda bi ob tem poiskali tudi odgovor na vprašanje ali so morda državni organi z lastno togostjo pri izvajanju pooblastil soodgovorni za stanje na področju sive ekonomije.
Naprej nas zanima tudi primernost tega ukrepa za dosego zastavljenega cilja. V preteklih letih je bilo že veliko časa in denarja namenjenega ukrepom za dosego cilja zmanjšanja sive ekonomije, ki ga zasleduje predlagatelj zakona. Seveda se nam ob tem pojavlja vprašanje, ali ni to še eden v nizu na hitro pripravljenih, nedorečenih ukrepov, in predvsem ukrep brez predhodno opravljene ustrezne analize in brez ustreznega vrednotenja nedavno uveljavljenih ukrepov. Morda bi ob tem ugotovili, da obstoječi ukrepi potrebujejo zgolj manjše spremembe, s katerimi ne bi prizadeli tako velikega števila subjektov kot jih bomo, v kolikor predlagan zakon stopi v veljavo.
Prav tako je na mestu vprašanje ali so posledice, ki bodo zlasti za mala podjetja ob uvedbi davčnih blagajn nastale, proporcionalne glede na vrednost zasledovanega cilja oziroma koristi, ki jo država ob tem zasleduje? Iz ocene finančnih posledic predloga zakona izhaja, da je povečanje davčnih prihodkov iz naslova ukrepa potrjevanja računov ocenjeno v višini 50 do 100 mio €. Na tem mestu se sprašujemo ali ocena povečanja davčnih prihodkov temelji na ukrepu samem, torej na prihodkih, ki bodo posledica nakupa davčnih blagajn, programske opreme itn. ali na cilju, ki ga s predlogom zakona zasledujete, torej zmanjšanju sive ekonomije? Iz predloga zakona namreč ni razbrati o kakšnem odstotku zmanjšanja sive ekonomije sploh govorimo.
Upravičeno se tudi sprašujemo ali bodo zlasti mala podjetja, teh 80.000 davčnih zavezancev, dodatni strošek nakupa davčne blagajne kot tudi nadgradnje in vzdrževanje programske opreme, sploh še lahko prenesli. S tem ukrepom bomo najbolj prizadeli tista podjetja, ki se že danes borijo na trgu za svoj obstoj, a vendar zagotavljajo preživetje številnim družinam. Dnevno se ukvarjajo z marsikdaj nepotrebno birokracijo, pogosto ne morejo ali le s težavo pridobijo kredit, čeprav gre večinoma za kredite zelo malih vrednosti, zaradi majhnosti težko dosegajo cenovno konkurenčnost, velik izziv jim predstavlja nakup novih strojev, podjetniki pogosto ne gredo v bolniško, četudi so bolni, saj vedo, da nihče drug ne bo opravil njihovega dela itn. Prav ti majhni podjetniki, ki bodo s tem ukrepom najbolj oškodovani, zagotovo niso prizadeli naših javnih financ.
Žal lahko predlagan ukrep uvedbe davčnih blagajn povzroči tudi to, da bo kateri od podjetnikov prenehal z dejavnostjo. Verjamem, da si tega ne želimo.
Dodatno finančno breme za večino podjetij predstavlja velik problem. Problem pa predstavlja tudi neenakomerna razvitost Slovenije. Še vedno imamo namreč območja, kjer ni ali je izjemno slaba pokritost z internetno povezavo. Predlagatelj je sicer to možnost predvidel in za te primere bo moral zavezanec nezmožnost vzpostavitve elektronske povezave dokazati s potrdilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve. Vendar, ali ne bi bilo prav, da bi najprej zagotovili pokritost z internetom po celotnem območju Slovenije? Takšna pokritost, bi tudi sicer pozitivno vplivala na razvoj manj razvitih območij. Po predlogu zakona, pa bodo morala podjetja iz že tako prikrajšanih območij pridobivati potrdila agencije, torej jim nalagate dodatno administracijo.
Prav tako ne moremo podpreti dejstva, da se na stran kupca prenaša obveznost hranjenja računa do poteka garancijske dobe. O tem, ali bo kupec hranil račun za primer uveljavljanja pravice do garancije, je in mora ostati njegova odločitev. V kolikor se želi kupec zavarovati za primer uveljavljanja pravic v primeru okvare ali napake blaga, je že tako motiviran, in bo račun tudi shranil do poteka garancijskega roka. Zato se nam predlagane kazni zdijo nepotrebne in glede na višino nesorazmerne.
V poslanski skupini SDS nasprotujemo dodatnim obremenitvam gospodarstva, smo zagovorniki nasprotnega, zagovorniki davčne in administrativne razbremenitve gospodarstva.
S predlaganim ukrepom uvedbe davčnih blagajn ne bomo zajezili sive ekonomije, saj davčne blagajne ne bodo rešile problema neizdajanja računov, bodo pa povzročile dodatno finančno in administrativno breme predvsem za malo gospodarstvo, zato predlaganega Zakona o davčnem potrjevanju računov ne bomo podprli.
Stališče poslanske skupine SDS je na seji predstavila poslanka Suzana Lep Šimenko.
Davki so ob prispevkih, trošarinah in ostalih dajatvah pomemben vir financiranja države. Omogočajo financiranje zdravstva, izobraževanja, pokojnin, socialne varnosti, vzdrževanje javnega reda, varnosti, obrambe, zaradi visoke zadolženosti tudi v veliki meri za servisiranje javnega dolga.
V poslanski skupini SDS se zavzemamo za pravičen sistem plačila davka in obsojamo sivo ekonomijo in delo na črno. Vendar pa menimo, da s predlagano uvedbo davčnih blagajn ne bomo zajezili ključnega, to je, ne bomo zajezili sive ekonomije. S predlaganim ukrepom namreč ne bomo dobili tistih, ki računov ne izdajajo in ti predstavljajo resničen problem v družbi, saj ne plačujejo davkov in so resnično nelojalna konkurenca vsem, ki pošteno opravljajo svojo dejavnost.
Država ima že danes ogromno mehanizmov in inštitucij, ki ugotavljajo in ustrezno sankcionirajo sivo ekonomijo in delo na črno. Prav tako morajo imeti podjetja od leta 2013 naprej t.i. virtualne davčne blagajne, ki onemogočajo brisanje računov. Z začetkom letošnjega leta morajo imeti vsi tisti, ki poslujejo z gotovino brez ustreznega računalniškega programa, vezane knjige računov, za katere vemo, da so ob sami uvedbi povzročile številne težave, saj računov v knjigarnah nekaj časa ni bilo mogoče dobiti.
Resnično se je potrebno vprašati ali nima država na voljo zadosti drugih ukrepov s pomočjo katerih bi lahko zajezila sivo ekonomijo. Ali morda tukaj ne gre za nesorazmeren in nerazumen ukrep? Verjamemo, da se je najenostavneje posluževati ukrepov kot so dvigovanje davkov ali kot v tem primeru uvedbo davčnih blagajn. Žalostno pa je, da se na drugi strani ne ponudi popolnoma nič v smeri davčne razbremenitve podjetij, ki bodo s tem ukrepom najbolj prizadeta.
Drugi člen Ustave opredeljuje Slovenijo kot pravno državo. Po pravni doktrini in ustavno sodni praksi, se med bistvene sestavine pravne države uvršča tudi prepoved čezmernih posegov države. Pri uvedbi davčnih blagajn gre za poseg države na področje, kamor je država posegla že večkrat. V letu 2013 z virtualnimi davčnimi blagajnami in v začetku tega leta z uvedbo vezane knjige računov.
Če bi že sprejeli tezo, da je ta poseg države nujen za zavarovanje javne koristi, v obliki zmanjšanja sive ekonomije in preprečevanje davčnih utaj in goljufij na področju davkov, se pa vsekakor sprašujemo o nujnosti tega ukrepa. Nujnosti v smislu ali zasledovanega cilja predlagatelja zakona ni mogoče doseči z blažjim ukrepom ali celo z boljšim izkoristkom že uvedenih ukrepov, npr. z izboljšanjem delovnih procesov državnih organov ali zgolj v obliki spremembe pooblastil organov, ki so zadolženi za ta področja. Morda bi ob tem poiskali tudi odgovor na vprašanje ali so morda državni organi z lastno togostjo pri izvajanju pooblastil soodgovorni za stanje na področju sive ekonomije.
Naprej nas zanima tudi primernost tega ukrepa za dosego zastavljenega cilja. V preteklih letih je bilo že veliko časa in denarja namenjenega ukrepom za dosego cilja zmanjšanja sive ekonomije, ki ga zasleduje predlagatelj zakona. Seveda se nam ob tem pojavlja vprašanje, ali ni to še eden v nizu na hitro pripravljenih, nedorečenih ukrepov, in predvsem ukrep brez predhodno opravljene ustrezne analize in brez ustreznega vrednotenja nedavno uveljavljenih ukrepov. Morda bi ob tem ugotovili, da obstoječi ukrepi potrebujejo zgolj manjše spremembe, s katerimi ne bi prizadeli tako velikega števila subjektov kot jih bomo, v kolikor predlagan zakon stopi v veljavo.
Prav tako je na mestu vprašanje ali so posledice, ki bodo zlasti za mala podjetja ob uvedbi davčnih blagajn nastale, proporcionalne glede na vrednost zasledovanega cilja oziroma koristi, ki jo država ob tem zasleduje? Iz ocene finančnih posledic predloga zakona izhaja, da je povečanje davčnih prihodkov iz naslova ukrepa potrjevanja računov ocenjeno v višini 50 do 100 mio €. Na tem mestu se sprašujemo ali ocena povečanja davčnih prihodkov temelji na ukrepu samem, torej na prihodkih, ki bodo posledica nakupa davčnih blagajn, programske opreme itn. ali na cilju, ki ga s predlogom zakona zasledujete, torej zmanjšanju sive ekonomije? Iz predloga zakona namreč ni razbrati o kakšnem odstotku zmanjšanja sive ekonomije sploh govorimo.
Upravičeno se tudi sprašujemo ali bodo zlasti mala podjetja, teh 80.000 davčnih zavezancev, dodatni strošek nakupa davčne blagajne kot tudi nadgradnje in vzdrževanje programske opreme, sploh še lahko prenesli. S tem ukrepom bomo najbolj prizadeli tista podjetja, ki se že danes borijo na trgu za svoj obstoj, a vendar zagotavljajo preživetje številnim družinam. Dnevno se ukvarjajo z marsikdaj nepotrebno birokracijo, pogosto ne morejo ali le s težavo pridobijo kredit, čeprav gre večinoma za kredite zelo malih vrednosti, zaradi majhnosti težko dosegajo cenovno konkurenčnost, velik izziv jim predstavlja nakup novih strojev, podjetniki pogosto ne gredo v bolniško, četudi so bolni, saj vedo, da nihče drug ne bo opravil njihovega dela itn. Prav ti majhni podjetniki, ki bodo s tem ukrepom najbolj oškodovani, zagotovo niso prizadeli naših javnih financ.
Žal lahko predlagan ukrep uvedbe davčnih blagajn povzroči tudi to, da bo kateri od podjetnikov prenehal z dejavnostjo. Verjamem, da si tega ne želimo.
Dodatno finančno breme za večino podjetij predstavlja velik problem. Problem pa predstavlja tudi neenakomerna razvitost Slovenije. Še vedno imamo namreč območja, kjer ni ali je izjemno slaba pokritost z internetno povezavo. Predlagatelj je sicer to možnost predvidel in za te primere bo moral zavezanec nezmožnost vzpostavitve elektronske povezave dokazati s potrdilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve. Vendar, ali ne bi bilo prav, da bi najprej zagotovili pokritost z internetom po celotnem območju Slovenije? Takšna pokritost, bi tudi sicer pozitivno vplivala na razvoj manj razvitih območij. Po predlogu zakona, pa bodo morala podjetja iz že tako prikrajšanih območij pridobivati potrdila agencije, torej jim nalagate dodatno administracijo.
Prav tako ne moremo podpreti dejstva, da se na stran kupca prenaša obveznost hranjenja računa do poteka garancijske dobe. O tem, ali bo kupec hranil račun za primer uveljavljanja pravice do garancije, je in mora ostati njegova odločitev. V kolikor se želi kupec zavarovati za primer uveljavljanja pravic v primeru okvare ali napake blaga, je že tako motiviran, in bo račun tudi shranil do poteka garancijskega roka. Zato se nam predlagane kazni zdijo nepotrebne in glede na višino nesorazmerne.
V poslanski skupini SDS nasprotujemo dodatnim obremenitvam gospodarstva, smo zagovorniki nasprotnega, zagovorniki davčne in administrativne razbremenitve gospodarstva.
S predlaganim ukrepom uvedbe davčnih blagajn ne bomo zajezili sive ekonomije, saj davčne blagajne ne bodo rešile problema neizdajanja računov, bodo pa povzročile dodatno finančno in administrativno breme predvsem za malo gospodarstvo, zato predlaganega Zakona o davčnem potrjevanju računov ne bomo podprli.