Suzana Lep Šimenko: Vlada RS ni znala izkoristiti potenciala, ki ga ima Slovenija in njeni državljani

Poslanke in poslanci na današnji izredni seji Državnega zbora razpravljajo o predlogu priporočila Vladi RS v zvezi s prihodnostjo Slovenije. Priporočilo so pripravili v poslanski skupini NSi, podpise pa so prispevali tudi poslanke SDS. Stališče poslanske skušine je predstavila Suzana Lep Šimenko.

Celotno stališče objavljamo v nadaljevanju.

V poslanski skupini SDS, seveda, podpiramo priporočila vladi, vezana na prihodnost Slovenije in resnično ne razumemo, kako ste lahko koalicijski poslanci glasovali proti sklepom, ki smo jih predlagali. Kar pomeni, da ste v SMC, SD in DeSUS:

• Proti modernizaciji zdravstvenega sistema na način, da se odkrije, kaznuje in prepreči odtekanje denarja zaradi korupcije,
• proti temu, da se odpravijo čakalne vrste,
• proti temu, da se zniža davčna in prispevčna obremenitev dohodkov iz dela in se posledično poveča neto plača zapolsenih,
• proti temu da se pripravi pravosodna reforma, ki bo zagotovila da bodo pravila igre za vse državljane enaka,
• proti pokojninskemu sistemu, ki bo zagotovil višje in dostojne pokojnine,
• proti poenostavitvi delovno pravne zakonodaje,
• proti poenostavitvi gradbene zakonodaje na način, da bi prosilci lahko v 60 dneh prišli do gradbenega dovoljenja,
• proti modernizaciji javne uprave,
• proti učinkovitejši družinski politiki,
• proti povečanju kakovosti izobraževanja,
• in proti temu, da se naredi red na področju zunanje in varnostne politike.

SMC, SD in DeSUS so proti vsemu navedenemu. Upam, da se državljani tega zavedajo.

Danes govorimo o prihodnosti Slovenije. Žal v Sloveniji ne znamo izkoristiti potencialov, ki jih imamo, ne potenciala Slovenije kot tudi ne potenciala naših ljudi.  V prvi vrsti moramo državljanom omogočiti, da lahko svoje potenciale in talente sploh razvijejo, ne pa jih na njihovi življenjski poti ovirati, bodisi skozi izobraževalni sistem ali kasneje skozi birokratske ovire javnega aparata. Od okolja, v katerem živimo, je namreč odvisno, kako inovativen je lahko posameznik. Več inovativnosti pomeni več napredka v prvi vrsti za posameznika, nato za njegovo družino ter posledično za družbo kot celoto.

Žal se trenutna vlada se ne zaveda, da je potrebno najprej ustvariti in šele potem deliti, da brez ustvarjanja ni solidarnosti, ni sociale, ni zdravstva, ni šolstva … Trenutna vlada se tudi ne zaveda, da višja produktivnost v gospodarstvu posledično pomeni višje plače za zaposlene, tako v zasebnem kot v javnem sektorju, vse to pa posledično pomeni tudi več solidarnosti v družbi in več naložb.

Kje so razlogi za sklic izredne seje o prihodnosti Slovenije? V zaskrbljujočih kazalnikih na področju demografije, javnega dolga in okornega poslovnega okolja Poglejmo najprej stanje na področju demografije. Slovenska družba se stara, kar posledično pomeni vse večji pritisk na zdravstveno in pokojninsko blagajno. Stanje na področju zdravstva je katastrofalno in se je v mandatu te vlade le še poslabšalo. Pokojnine marsikateremu upokojencu ne omogočajo človeka vrednega življenja. Na drugi strani pa nas OECD že dlje časa opozarja na previsoko dolgotrajno brezposelnost in na dejstvo, da je v Sloveniji zaposlenih le 35 % ljudi med 55 in 64 let. Imamo najnižjo stopnjo zaposlenosti te starostne skupine med vsemi državami EU. V Nemčiji je zaposlenih 70 %, Avstriji 45 %, na Švedskem celo 80 % populacije te starosti.

Družina je osnovna celica družbe. Od družine je odvisna prihodnost naroda, zato je toliko pomembneje, da imamo ustrezno družinsko politiko. Pri nas pa mešamo socialno politiko z družinsko politiko, kar je poponoma napačno. Država mora narediti vse, kar je v njeni moči, da s pravo družinsko politiko dolgoročno vpliva tudi na dvig rodnosti, ki je v Sloveniji zelo nizek. V povprečju le 1,5 otroka na mamo.

Vezano na področje demografije je zaskrbljujoče tudi dejstvo, da okoli 15.000 ljudi letno zapusti Slovenijo. Gre v večini za prebivalce, ki so stari do 40 let in višje izobraženi, medtem ko k nam prihajajo številni, ki zgolj dodatno obremenjujemo proračun, ne pa vanj vlagajo. Iz Slovenije se največ prebivalcev preseli v Avstrijo – 27 % – in Nemčijo – 20% . K nam pa jih največ prihaja iz Bosne, kar  35%.

Stanje na področju javnega dolga je prav tako zaskrbljujoče. V zelo kratkem časovnem obdobju je naš dolg drastično narastel. Če smo bili v letu 2008 zadolženi za okoli 22 % BDP, smo danes zadolženi za okoli 80 % BDP. Če le to pogledamo v številkah, to pomeni, da smo iz 8 milijard evrov dolga v letu 2008 prišli na 33 milijard evrov v letu 2017. V 9 letih je javni dolg narastel kar za 24 milijard evrov. Vrtoglave vsote, ki si jih državljani ne morejo predstavljati. Posledično zaradi velike zadolženosti plačujemo okoli 900 milijonov evrov letno samo za obrasti, kar pomeni, da 10 % vsega, kar letno dobimo v proračun, damo zgolj za obresti. Težko si je predstavljati, kaj vse bi lahko za ta denar naredili za skladnejši regionalni razvoj podpovprečno razvitih območij v Sloveniji, koliko prepotrebne tako cestne kot informacijske infrastrukture bi lahko uredili.

Da je poslovno okolje togo, zbirokratizirano in nekonkurenčno opozarjamo že dlje časa. V letu 2017 smo imeli izredno sejo Državnega zbora na temo debirokratizacije, kjer smo zbrali okoli 100 predlogov poenostavitev s strani gospodarstva, kmetovalcev in državljanov. Vsi so bili enotni: v Sloveniji imamo preveč birokracije, predolge postopke in prevečkrat se dogaja, da državni organi rokov ne spoštujejo in zato ne odgovarjajo, medtem ko so državljani za nespoštovanje zelo hitro kaznovani.

Na številnih lestvicah Slovenija dosega izjemno slaba mesta, ključni problem je ravno prevelika regulativa, preveliko število predpisov in predolgi postopki. V mesecu aprilu 2017 smo s številom zakonov in podzakonskih aktov presegli število 20.000. Kljub opozarjanju na preveliko število ste s tem trendom nadaljevali in tako v zadnjih 11 mesecih dodatni pridelali 320 novih zakonov in podzakonskih aktov.

V Sloveniji ne znamo izkoristiti potencialov, ki jih imamo, kar posledično pomeni, da nas prehitevajo države Višegrajske skupine in dohitevajo države Baltske skupine, ki so imele v preteklosti bistveno slabši gospodarski položaj, bistveno slabše izhodišče Poglejmo primer doseganja povprečja EU po kupni moči: V letu 2008 smo v Sloveniji dosegali 89 % povprečja EU, v letu 2016 zgolj 83 %. Češka je v letu 2008 dosegala 81 %, v letu 2016 pa že 88 %. Četudi imamo v zadnjem obdobju na videz spodbudne podatke gospodarskega okrevanja in znižanja brezposelnosti, zaostanka za razvitimi evropskimi državami ne zmanjšujemo. Zakaj?

1. Ker gospodarska aktivnost ni podkrepljena z dvigom produktivnosti.
2. Ker je število zaposlenih v gospodarstvu prenizko, še vedno je za skoraj 70.000 nižje kot je bilo v obdobju pred krizo.
3. Ker sredstva iz državnega proračuna v večji meri namenjamo za tekoče izdatke in minimalno za investicije, ki so gonilo rasti in razvoja. Za investicije namenjamo kar 30 % manj kot smo v letu 2007.
4. Ker imamo previsoko obdavčeno delo in pri razvojnem kadru z obdavčitvijo zelo hitro presežemo 50 % plače.

V Sloveniji imamo bistveno večje potenciale za gospodarsko rast in nova delovna mesta, zlasti za delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, za bolje plačana delovna mesta. Le slišati je potrebno to, na kar nas že leta opozarjajo mednarodne inštitucije ter predvsem predstavniki gospodarstva in državljani.

Neprijazno in destimulativno poslovno okolje zavira rast in razvoj podjetništva. Zavedati pa se je potrebno, da je lahko samo gospodarska rast osnova trajne blaginje za državo in državljane. Zato potrebujemo okolje, v katerem so dobro delo, dobro gospodarjenje, inovativnost, talent in samoiniciativnost nagrajeni ter posledično generator nove vrednosti in potreb po novih delovnih mestih. Pri nas pa z nepotrebnimi administrativnimi postopki bremenimo posameznike, bremenimo podjetniki. Temu je potrebno narediti konec.

Smo v obdobju konjunkture pa ni bila sprejeta niti ena prepotrebna reforma, ne na področju zdravstva, ne izobraževanja, ne pravosodja, ne trga dela, ne na področju družinske politike, ne na področju pokojnin, ni bilo davčnih razbremenitev, nismo zmanjšali javnega dolga, ni bilo zmanjšanja birokracije …, marsikje prav nasprotno.

Slovenija ima bistveno večje potenciale za gospodarsko rast in nova delovna mesta. V kolikor bi trenutno ugodne razmere na naših ključnih mednarodnih trgih znali podkrepiti še z ustreznimi domačimi ukrepi in bi naredili ustrezne reforme tam, kjer so potrebne, bi lahko razvoji zaostanek za razvitimi evropskimi državami bistveno zmanjšali.

Kot sem izpostavila že uvodoma, v SDS podpiramo predlagana priporočila, ki se nanašajo na prihodnost Slovenije.