Ali namerava vlada Marjana Šarca ohraniti obstoječi sistem vrednotnic?
Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je na Vlado RS naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z vrednotnicami.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani!
Aprila 2014 je državni zbor sprejel spremembo zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki je med drugim za izvajanje osebnega dopolnilnega dela vpeljal sistem vrednotnic. V praksi to pomeni, da mora posameznik, ki bo opravljal osebno dopolnilno delo, le to priglasiti ter si pridobiti vrednotnico. Tako imenovana vrednotnica znaša 9 €, od katerih se 7 € nameni za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 2 € za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen.
V posameznih primerih mora vrednotnico plačati naročnik, to je, kadar izvajalec zanj opravi določeno delo (npr. varstvo otroka, pomoč pri gospodinjskih opravilih …), in sicer za vsak mesec posebej. V primerih, kadar izvajalec izdeluje in prodaja izdelke domače in umetnostne obrti, ročna dela, nabira gozdne sadeže ali zelišča, melje žito in podobno mora vrednotnico izvajalec plačati sam.
S tem sistemom naj bi delo potekalo zakonito, izvajalcu pa bi se s tem omogočila osnovna socialna varnost. Ena vrednotnica pa naj bi izvajalcu prinesla en dan pokojninske dobe. Le to velja seveda zgolj za tiste, ki so v obdobju svoje delovne aktivnosti.
Ministrstvo je v isti koš dalo varuške, čistilke, gospodinjske pomočnike … in tiste, ki opravljajo domačo obrt, izdelujejo domače izdelke. Pri tem pa ni pomembno, koliko časa kdo dejansko dela, kar seveda pomeni, da ta, ki opravlja npr. domačo umetnostno obrt, na mesec kupi eno vrednotnico, ki mu prinese en dan pokojninske dobe in tako letno zbere zgolj dvanajst dni pokojninske osnove, ob tem da so se mu dvignili stroški v višini 108 € na leto. Dodatna spodbuda – torej en dan pokojninske dobe za npr. en mesec dela je v teh primerih vse prej kot spodbujajoča. Na drugi strani pa imamo nekoga, ki na primer čisti domove po dve uri na dan pri različnih naročnikih, lahko za bistveno manj ur dela na mesec pridobi več deset vrednotnic, ki pomenijo več deset pokojninskih dni. Sistem je nesorazmeren in nespodbuden, saj se ne osredotoča na dejansko opravljeno delo.
Ob uvedbi je takratna ministrica dr. Anja Kopač Mrak napovedala, da se bo število registracij osebnega dopolnilnega dela podvojilo, kar bi pomenilo okoli 18.000 registriranih izvajalcev osebnega dopolnilnega dela. Po podatkih iz spletne strani AJPES je na dan, 17. 1. 2019, na seznamu posameznikov, ki opravljajo osebno dopolnilno delo zgolj 7333 posameznikov.
Zanima me:
1. Koliko se je do danes iz naslova osebnega dopolnilnega dela steklo v pokojninsko in koliko v zdravstveno blagajno?
2. Koliko se je zaradi uvedbe vrednotnic zmanjšalo ali povečalo delo na črno? Ali Vlada RS oziroma pristojno ministrstvo sploh spremlja ali ugotavlja obseg dela na črno?
3. Kakšni so mesečni tekoči stroški za vzdrževanje sistema vrednotnic?
4. Ali namerava Vlada Marjana Šarca obstoječi sistem vrednotnic ohraniti?
