Suzana Lep Šimenko: »Potrebujemo učinkovito črpanje evropskih sredstev.«

Ker v prihodnjih letih ni pričakovati navala tujih investitorjev v Slovenijo bodo evropska sredstva najverjetneje skoraj edina razvojna in investicijska sredstva v državi. Tudi zaradi tega je izjemno pomembno, da to področje pokriva zelo kompetentna oseba. Poslanke in poslanci na današnji redni seji obravnavano predlog kandidatke za ministrico brez resorja, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Predsednik Vlade dr. Miroslav Cerar je 11. novembra 2013 Državnemu zboru predlagal, da za ministrico brez resorja pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo imenuje Alenko Smerkolj.

Stališče poslanske skupine SDS do omenjenega predloga je na seji predstavila poslanka Suzana Lep Šimenko.

SUZANA LEP ŠIMENKO: Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani predsednik Vlade, spoštovana vladna ekipa, spoštovane poslanske, spoštovani poslanci.

V tem kritičnem času, ko gospodarska situacija precej negotova, ko Slovenija po vseh svetovnih lestvicah konkurenčnosti pada in, ko tuji mediji odsvetujejo vlaganja v Slovenijo, je še kako pomembno, kdo bo vodil resor pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Ker v prihodnjih letih ni pričakovati navala tujih investitorjev v Slovenijo bodo evropska sredstva najverjetneje skoraj edina razvojna in investicijska sredstva v državi. Črpanje iz stare finančne perspektive je slabo, saj smo do konca septembra 2014 počrpali zgolj 74% razpoložljivih evropskih sredstev. V prihodnjem letu moramo iz stare finančne perspektive počrpati še okoli 900 milijonov evrov. Tudi zaradi tega je izjemno pomembno, da to področje pokriva zelo kompetentna oseba. V petek 14. novembra se nam je kot kandidatka za ministrico brez resorja na Odboru za gospodarstvo predstavila dosedanja državna sekretarka Alenka Smerkolj. Po krajši predstavitvi svoje dosedanje kariere je izpostavila, da bo sledila viziji, ki jo je začrtala njena predhodnica. Podrobneje je predstavila cilje, ki jih potrebuje za dosego zastavljene vizije in se v bližnji prihodnosti namerava posvetiti dvema ključnima dokumentoma strategij pametnih specializacije in strategiji razvoja Slovenija. V okviru stare finančne perspektive si je za cilj postavila maksimalno črpanje sredstev. Tako kohezije kot iz naslova teritorialnega sodelovanja in finančnih mehanizmov. In seveda tudi zmanjšanje števila zavrnjenih poročil iz Evropske unije. Izpostavljena je bila tudi vzpostavitev sistema upravljanja in nadzora, ki vključuje tudi informacijski sistem in spravljavo projektov.

Vse do tukaj se nam je predstavitev zdela primerna. V nadaljevanju je kandidatka odgovarjala na zastavljena vprašanja poslank in poslancev. Pozitivno je bilo, da se odgovorom ni izmikala, temveč je na večino njih tudi odgovorila. Odgovori pa so bili dostikrat zelo splošni, premalo konkretni. Smo pa imeli kandidatko možnost spoznati že na odborih, ko se je obravnavala tematika, vezana na poročila o črpanju evropskih sredstev.

Naj na tem mestu ponovno opozorim, Sloveniji imamo razdeljeno na dve regiji, na vzhodno in zahodno regijo, ki sta glede na evropsko povprečje zelo različno razviti in na račun vzhodne, manj razvite regije, smo v času pogajanj za evropska sredstva nove finančne perspektive dobili okoli pol milijarde več evropskih sredstev. In prav zaradi tega se je že v preteklosti izpostavljala nujnost priprave dveh ločenih operativnih programov, vendar za to ni bilo posluha ne v prejšnji vladi, niti ne s strani kandidatke za ministrico. Prav je, da na tem mestu izpostavimo tudi, da se nam zdi način sprejema operativnega programa, enega izmed ključnih dokumentov, ki bo osnova za črpanje sredstev iz nove finančne perspektive 2014-2020 neprimeren.

Sveta vzhodne in zahodne kohezijske regije sta morala zelo na hitro sprejeti operativni program. Da takšen način dela ni všeč niti regijam je razvidno že iz sklepa vzhodne kohezijske regije, ki je operativni program zgolj pogojno potrdila. Prav je tudi, da izpostavimo, da verzija operativnega programa, ki je bila sprejeta na zahodni kohezijski regiji ni bila enaka verziji, ki je bila kasneje zaradi sprotnih dopolnitev sprejeta na vzhodni kohezijski regiji. Prav tako se je operativni program še pred potrditvijo na vladi spreminjal kar pomeni, da je bila verzija, ki jo je vlada posredovala Evropski komisiji tako imenovana tretja verzija in ne tista, ki je bila potrjena na svetu kohezijskih regij. Takšen način dela ocenjujemo kot neprimeren, saj svetoma kohezijske regije odvzema svojo težo in kaže na vse bolj centralističen pristop delovanja. Skladni in regionalni razvoj bo zato za novo ministrico brez resorja resnično velik izziv. Ker nas kandidatka s svojo predstavitvijo ni prepričala in ker se nam njen način delovanja že v samem začetku zdi neprimeren, bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke glasovali proti njeni potrditvi.