Suzana Lep Šimenko: »Kdo so odgovorni za tako velik odstotek slabih posojil v naših bankah in kdaj lahko pričakujemo normalno kreditiranje gospodarstva?«

»Druga sanacija bančnega sistema ne bi bila potrebna, če ne bi imeli toliko bank v državni lasti,« meni poslanka. Poslanke in poslanci so na izredni seji Državnega zbora RS obravnavali predlog priporočila o vlogi Banke Slovenije pri dokapitalizaciji bank in izbrisu lastnikov podrejenih hibridnih finančnih instrumentov. Na to temo je spregovorila tudi poslanka Suzana Lep Šimenko.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.»Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani predstavniki Banke Slovenije in Ministrstva za finance. Vsi skupaj lepo pozdravljeni.Danes govorimo že o drugi sanaciji bančnega sistema, ki po moji oceni ne bi bila potrebna, če ne bi imeli toliko bank v državni lasti, to pa je cena tega našega držanja za vsako ceno v državni lasti in to ocenjujem zagotovo kot negativno. In vse to nas je zdaj samo z drugo sanacijo stalo skoraj 5 milijard evrov davkoplačevalskega denarja. In seveda se upravičeno vprašamo, če je to dokončno in pa ali morda ta številka ni bila prenapihnjena, pretirana.Razloge, da je do težav v bančnem sistemu prišlo, pa vidim zlasti tri. Prvi je ta, da so se krediti podeljevali po prijateljskih linijah, drugi je ta, da so bila zavarovanja za kredite neustrezna, tretji pa je v neodgovornem ravnanju uprav bank, nadzornih svetov bank in tudi regulatorja bank Banke Slovenije. Več kot očitno je, da so banke dodeljevale kredite podjetjem, in tudi posameznikom, ki jih niso bili sposobni odplačevati. Vršilo se je na podlagi prijateljskih vezi na t.i. lepe oči in brez ustreznih zavarovanj, kot sem že omenila. Glede na to vemo tudi, da banke niso imele za vse iste kriterije, ker večina davkoplačevalcev, večina državljanov Republike Slovenije ni moglo dobiti ugodnega kredita po ugodnih obrestnih merah in brez ustreznega zavarovanja. Situacija, ki je nastala v bančnem sektorju, je tako po moji oceni rezultat nesposobnosti ali morda celo namerne nesposobnosti in nepravilnega dela določenih elit.Velik problem predstavljajo, kot rečeno, nezavarovani ali slabo zavarovani krediti. Na stotine milijonov je poniknilo ravno zaradi tega, ampak do danes ni odgovarjal še nihče, to kar je že tudi danes bilo tukaj izpostavljeno. Drži, bile so vložene ovadbe, nekaj več kot 100 naj bi jih bilo, ampak odgovarjal ni še nihče. In na tem mestu se tudi sprašujem, ali pristojni organi za odkrivanje in pregon bančnega kriminala delajo vse, kar je za to potrebno in ali imajo vsa potrebna znanja za preiskavo tovrstnih kriminalnih dejanj.Banke so v zavarovanje, če se vrnem nazaj na neustrezna zavarovanja, jemale nepremičnine, nepremičnine, ki so bile pogosto ocenjene previsoko oziroma na nerealne tržne vrednosti. Banke so v zavarovanje vzele premičnine, ki jih je pogosto na trgu skoraj nemogoče prodati ali pa ne po vrednostih, ki so jih vzele. Banke so v zavarovanje vzele celo nekurantne zaloge podjetij. Zaloge stare 20 let, ki jih je absolutno nemogoče ne uporabiti in ne prodati na trgu. In osebno mi ni poznam primer, ko bi bančni uslužbenci, preden so določeno zavarovanje podelili oziroma kredit podelili, šli v podjetje in se na lastne oči prepričali kako to podjetje diha. Marsikdaj bi že bilo dovolj, da bi se samo sprehodili malo po proizvodnih halah, si pogledali, na kakšen način je organizirana proizvodnja, se malo pogovorili z zaposlenimi v tem podjetju in bi dobili pravo sliko tega podjetja in kakšna je dejanska namera tega podjetja. Glede na informacije, ki so prišle v medije, se pa številnim upravičeno poraja vprašanje, če je bila sanacija transparentno izvedena.Dokapitalizacija je potekala hitro, mudilo se je z izbrisom podrejenih obveznic, zamujal je prenos slabih terjatev in pa skrivala se je metodologija, po kateri se je delal prenos in dokapitalizacija bank. Večkrat je bilo izpostavljeno nenavadno vrednotenje bilanc bank, predvsem v smeri slabšanja bilanc. In seveda s tem naj bi Banka Slovenije dobila zakonsko podlago za izbris podrejencev. Ampak kljub številnim obrazložitvam, ki so že bile dane na odboru, nekaj tudi danes tukaj, še vedno nisem prepričana, ali je sedaj zadeva na tem področju popolnoma jasna in nedvoumna. Banka Slovenije kot regulator bi po moji oceni do lastnika, to je Vlada republike Slovenije, morala biti predvsem korektna. Vladi bi zmeraj morala dajati potrebne informacije, da bi le-ta lahko pravočasno ukrepala. Sedaj tukaj se sprašujem, ali so dejansko te informacije bile pravočasno dane? Ker kakorkoli, kakršnokoli prikrivanje ali prirejanje informacij je lahko za državno usodno, vse pa gre na koncu glede na to, da imamo skoraj vse glavne banke v državni lasti, na breme davkoplačevalcev. Zaskrbljujoče se mi zdi tudi to, da Banka Slovenije tako rekoč nima nadzora.In seveda to kar je že bilo tudi izpostavljeno, ne smemo pozabiti na Ustavno sodišče in na presojanje Ustavnega sodišča glede ugovorov in imetnikov podrejenih obveznic zaradi njihovega izbrisa. Gre za poseg pravice 100 tisoč državljanov in v primeru njihove ugoditve bo ta strošek teh 600 milijonov evrov ponovno šel na breme davkoplačevalcev. Banke imajo tudi izjemno velik vpliv na delovanje gospodarstva v Sloveniji. In posledično, če slabo delujejo banke, to tudi zmanjšuje gospodarsko rast in vpliva na propadanje podjetij. In ravno zaradi tega se mi zdi izjemno pomembno, da naredimo vse, da se razčisti po teh sanacijah bank, v kolikor se odkrijejo nepravilnosti oškodovanja proračuna ali davkoplačevalcev, morajo ti akterji, ključni akterji nositi odgovornosti. Odgovarjati morajo tisti, ki so kredite najemali, tisti, ki so jih dajali in tudi tisti, ki so to nadzorovali.Zaradi slabega ugleda bank in bojazni številnih zaposlenih na bankah pa se danes dogaja prav nasprotno. Danes banke pogosto s težavo dajejo kredite ali pa zato zahtevajo popolnoma nerazumna zavarovanja, pa naj gre tukaj sedaj za kredite ali prebivalstvo ali gospodarstvo. Zdi se mi pač izjemno pomembno, da imamo zdrav bančni sistem, ki je za kreditiranje gospodarstva nujen, mora pa temeljiti na zdravih temeljih, na kreditiranju pravih idej in pa seveda z ustreznim zavarovanjem. Pomembno se mi zdi, da danes tukaj razjasnimo zlasti štiri vprašanja. Ali je bila ocena kapitala v bankah ustrezna? Ali so bili skrbni pregledi resnično narejeni neodvisno? Kdo so krivci? Kdo so odgovorni za tako velik odstotek slabih posojil v naših bankah in pa, kdaj lahko pričakujemo normalno kreditiranje gospodarstva?«