Kaj lahko stranke v sodnih postopkih z mednarodnim elementom storijo za to, da bodo lahko sodelovale v jeziku, ki ga razumejo?
Poslanka Suzana Lep Šimenko je na ministrico za pravosodje Andrejo Katič, ki opravlja tekoče posle, naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi s postopki sojenja z mednarodnim elementom.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovana ministrica za pravosodje,
Evropska unija, ki gradi svojo enotnost na raznolikosti, bi se morala bolj zavedati prednosti, ki jo prinaša evropska kulturna in jezikovna raznolikost. S poenostavitvami, ki jih opravičuje s hitrostjo in ekonomičnostjo postopkov, je Evropska unija omogočila tudi to, da bodo tuja sodišča izdajala sodne odločbe, ki bodo v prid predvsem njihovih državljanom.
Name se je obrnila državljanka, ki je v gospodarskem sodnem postopku v Nemčiji, v skladu z Uredbo 1393/2007, zahtevala prevod iz jezika, ki naj bi ga razumela v svoj materni jezik. Nemško sodišče ji ni sporočilo, da je mnenja, da prevoda ne potrebuje, ampak je sprejelo zamudno sodbo. Po prenovi bruseljske uredbe, ki gre v smeri odprave eksekvature, ki pomeni ukinitev kakršnegakoli preverjanja tujih sodnih odločb v državi izvršbe, bo mogoče, da je taka sodna odločba tudi v Sloveniji pravnomočna in izvršljiva. Teoretično velja sicer, da obstaja pravica ugovora javnega reda, vendar pa tak ugovor le redko uspe pred sodiščem, od stranke pa zahteva tako pravno znanje kot dodatno obremenitev ter stroške. Ambicijo popolne ukinitve eksekvature in preizkusa javnega reda je Evropska komisija jasno izrekla v Akcijskem načrtu izvajanja Stockholmskega programa.
Prenova Bruseljske uredbe je po mnenju številnih pravih strokovnjakov šla predaleč v smislu pooblastil tujih sodišč v domačih državah. Zdaj je dovoljeno sodiščem drugih evropskih držav izvajati sodno oblast, ki je ena izmed treh vej oblasti, v vsaki državi Evropske unije. Kljub opozorilom pravne stroke, da se poenostavitve v evropski zakonodaji dogajajo prehitro, zdaj na primer nemške sodne oblasti lahko izvajajo sodno oblast na območju RS ter na tak način kršijo z ustavno suverenost RS. Kršenje slovenske suverenosti pa je po Kazenskem zakoniku kaznivo dejanje, ki se kaznuje z večletno zaporno kaznijo.
Očitno postaja samoumevno, verjetno zaradi naše lastne jezikovne raznolikosti in majhnosti, da moramo drugim dovoliti, kar bi si tudi mi želeli od drugih, in sicer, da mora biti vsakomur omogočeno uporabljati svoj materni jezik pri nastopanju pred sodiščem. V Sloveniji velja, da je podana relativna bistvena kršitev pravdnega postopka, če sodišče stranke ni poučilo o pravici do uporabe lastnega jezika. Višje sodišče jo upošteva na predlog stranke v pritožbi in pri tem presodi, ali je kršitev vplivala ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Poleg tega pa je v Sloveniji podana absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka, ki jo sodišče upošteva po uradni dolžnosti, če se stranka pritoži, ker je sodišče protizakonito zavrnilo predlog za uporabo njenega jezika in spremljanje postopka v njenem jeziku.
V zvezi s tem Vas sprašujem naslednje:
1. Kako bomo v Sloveniji preprečili sprejemanje zamudnih sodb zaradi »neupravičenih« zahtev po prevodu po Uredbi 1393/2007, ko pa sploh ne bomo vedeli, da je bil kršen javni red, ker bomo imeli odpravljeno eksekvaturo?
2. Kako bodo pristojni organi ukrepali, če pride do nedovoljene pasivne pravne pomoči nemškega sodišča v RS?
3. Kaj lahko stranke v sodnih postopkih z mednarodnim elementom storijo za to, da bodo lahko sodelovale v jeziku, ki ga razumejo?
4. Kako bomo zaščitili evropsko jezikovno raznolikost, če bodo tuja sodišča lahko odločala, ali smo upravičeni zahtevati prevod ali ne?
