Suzana Lep Šimenko: Javne finance v Sloveniji niso uravnotežene
sreda, 30. 9. 2015Zadnja leta se nismo zadolževali zaradi investiranja in zagona razvoja naše države, temveč predvsem za ohranjanje socialnega miru. Statistični urad Slovenije je danes objavil podatke, da je javnofinančni primanjkljaj v prvi polovici leta dosegel 723 milijonov evrov ali 3,8 odstotka BDP, medtem ko se je lani v istem obdobju ustavil pri 807 milijonih evrov ali 4,4 odstotka BDP. Javni dolg je bil ob koncu polletja medtem pri nekaj manj kot 30,6 milijarde evrov oz. pri 80,8 odstotka BDP.
Slovenija je od leta 2009 v postopku presežnega primanjkljaja, kar pomeni, da mora proračunski primanjkljaj znižati pod raven 3 % BDP. V letošnjem letu, po rebalansu proračuna za leto 2015, znaša planirani primanjkljaj 1,39 milijarde €, kar znaša 2,9 % BDP in pomeni, da bo izpolnjevanje zaveze Evropski komisiji zelo na tesno.
Javne finance v Sloveniji niso uravnotežene in četudi po samem dolgu države bistveno ne odstopamo od evropskega povprečja, lahko rečemo, da je Slovenija zelo zadolžena država in kjer je zlasti problematičen hiter trend rasti dolga. Če je še v letu 2008 državni dolg znašal 8 milijard €, smo s pospešenim zadolževanjem v preteklih letih, dolg do danes povečali na 32 milijard €. Zadnja večja zadolžitev je bila takoj po sprejemu izvedbenega zakona za fiskalno pravilo v mesecu juliju 2015, in sicer za 1,2 milijarde €. S sprejetjem t.i. fiskalnega zakona se vladi onemogoča brezglavo zadolževanje in trošenje, saj mora biti proračun srednjeročno izravnan. Seveda pa sprejet zakon dopušča tudi izjeme za izjemne okoliščine, ki pa niso posebej definirane in so tako lahko v prihodnje izgovor za izogib fiskalnemu pravilu in morebitnemu dodatnemu zadolževanju. Potrebno je tudi izpostaviti, da se zadnja leta nismo zadolževali zaradi investiranja in zagona razvoja naše države, temveč predvsem za ohranjanje socialnega miru v državi. Visoka zadolženost države, pa ima za posledico tudi visoke obresti, za katere letno namenimo več kot 1 mlrd € oziroma okoli 13 % vseh prihodkov, ki jih v proračun prejmemo. Vsak posameznik pa lahko na primeru svojega gospodinjstva preračuna kako visok strošek predstavljajo zgolj obresti.
Četudi nekateri statistični podatki in napovedi nakazujejo izboljšanje stanja v Sloveniji, le ti podatki še ne vlivajo optimizma, saj smo še zmeraj zelo daleč za obdobjem pred krizo. Pred začetkom krize smo imeli 60.000 brezposelnih, danes, po sicer manjšem padanju števila brezposelnih, je brezposelnih še zmeraj okoli 50.000 več kot leta 2008. Dejstvo je tudi, da je gospodarska rast v preteklem letu posledica povečanega izvoza, ki je zlasti posledica izboljšanja stanja v naših glavnih trgovinskih partnericah, in javnih infrastrukturnih projektov, ki so zlasti posledica zaključka stare finančne perspektive in posledično povečanega črpanja evropskih sredstev. Oboje se bo odražalo tudi v letošnjem letu in v kolikor ne bo prišlo do konkretnih reform, lahko pričakujemo bistveno slabše rezultate v prihodnjih letih.
Tudi iz priporočil Evropske komisije, je jasno razvidno, da moramo v državi še veliko narediti. O izboljšanju stanja bomo tako lahko govorili šele takrat, ko bomo ustvarili nekaj deset tisoč novih delovnih mest v zasebnem sektorju in ko bo le to občutilo gospodarstvo in državljani RS, tako z novimi delovnimi mesti kot tudi boljšimi storitvami, ki jih zagotavlja država in ne s socialnimi korekturami.
Slovenija je od leta 2009 v postopku presežnega primanjkljaja, kar pomeni, da mora proračunski primanjkljaj znižati pod raven 3 % BDP. V letošnjem letu, po rebalansu proračuna za leto 2015, znaša planirani primanjkljaj 1,39 milijarde €, kar znaša 2,9 % BDP in pomeni, da bo izpolnjevanje zaveze Evropski komisiji zelo na tesno.
Javne finance v Sloveniji niso uravnotežene in četudi po samem dolgu države bistveno ne odstopamo od evropskega povprečja, lahko rečemo, da je Slovenija zelo zadolžena država in kjer je zlasti problematičen hiter trend rasti dolga. Če je še v letu 2008 državni dolg znašal 8 milijard €, smo s pospešenim zadolževanjem v preteklih letih, dolg do danes povečali na 32 milijard €. Zadnja večja zadolžitev je bila takoj po sprejemu izvedbenega zakona za fiskalno pravilo v mesecu juliju 2015, in sicer za 1,2 milijarde €. S sprejetjem t.i. fiskalnega zakona se vladi onemogoča brezglavo zadolževanje in trošenje, saj mora biti proračun srednjeročno izravnan. Seveda pa sprejet zakon dopušča tudi izjeme za izjemne okoliščine, ki pa niso posebej definirane in so tako lahko v prihodnje izgovor za izogib fiskalnemu pravilu in morebitnemu dodatnemu zadolževanju. Potrebno je tudi izpostaviti, da se zadnja leta nismo zadolževali zaradi investiranja in zagona razvoja naše države, temveč predvsem za ohranjanje socialnega miru v državi. Visoka zadolženost države, pa ima za posledico tudi visoke obresti, za katere letno namenimo več kot 1 mlrd € oziroma okoli 13 % vseh prihodkov, ki jih v proračun prejmemo. Vsak posameznik pa lahko na primeru svojega gospodinjstva preračuna kako visok strošek predstavljajo zgolj obresti.
Četudi nekateri statistični podatki in napovedi nakazujejo izboljšanje stanja v Sloveniji, le ti podatki še ne vlivajo optimizma, saj smo še zmeraj zelo daleč za obdobjem pred krizo. Pred začetkom krize smo imeli 60.000 brezposelnih, danes, po sicer manjšem padanju števila brezposelnih, je brezposelnih še zmeraj okoli 50.000 več kot leta 2008. Dejstvo je tudi, da je gospodarska rast v preteklem letu posledica povečanega izvoza, ki je zlasti posledica izboljšanja stanja v naših glavnih trgovinskih partnericah, in javnih infrastrukturnih projektov, ki so zlasti posledica zaključka stare finančne perspektive in posledično povečanega črpanja evropskih sredstev. Oboje se bo odražalo tudi v letošnjem letu in v kolikor ne bo prišlo do konkretnih reform, lahko pričakujemo bistveno slabše rezultate v prihodnjih letih.
Tudi iz priporočil Evropske komisije, je jasno razvidno, da moramo v državi še veliko narediti. O izboljšanju stanja bomo tako lahko govorili šele takrat, ko bomo ustvarili nekaj deset tisoč novih delovnih mest v zasebnem sektorju in ko bo le to občutilo gospodarstvo in državljani RS, tako z novimi delovnimi mesti kot tudi boljšimi storitvami, ki jih zagotavlja država in ne s socialnimi korekturami.