Suzana Lep Šimenko: »Institut bančne tajnosti mora imeti ustrezne varovalke, ki onemogočajo zlorabe.«
sreda, 22. 4. 2015»V poslanski skupini SDS nenehno opozarjamo na sporna dogajanja v bančnem sistemu in si prizadevamo, da bi se morebitne nepravilnosti razčistile in ustrezno sankcionirale,« poudarja poslanka. Poslanke in poslanci so na seji Državnega zbora RS na predlog SDS obravnavali predlog zakona o dopolnitvi zakona o bančništvu. Stališče Slovenske demokratske stranke je predstavila poslanka Suzana Lep Šimenko.V nadaljevanju objavljamo magnetogram nastopa poslanke (ni avtoriziran).Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, spoštovani državni sekretar!
Sanacija slovenskega bančnega sistema nas je do sedaj stala že več kot 5 milijard evrov, pri čemer pa ta številka najverjetneje še ni dokončna, saj imamo slabih kreditov v slovenskih bankah še zmeraj oziroma ponovno več kot 4 milijarde evrov. Razlogi, da je do druge sanacije bančnega sistema prišlo, so zlasti v podeljevanju kreditov po prijateljskih linijah po nizkih obrestnih merah z neustreznim zavarovanjem. Eden izmed razlogov za zadnjo sanacijo naših bank pa zagotovo tiči tudi v pomanjkljivi zakonodaji, ki ureja nadzor nad delovanjem bančnega sistema. Sprejetje ustrezne zakonodaje, ki bo omogočala učinkovit nadzor, pa je naloga in odgovornost Državnega zbora. Da bi poslanke in poslanci lahko sprejeli ustrezno zakonodajo, moramo biti predhodno seznanjeni z ustreznimi podatki in informacijami, vendar pa je večina podatkov in informacij, ki se nanašajo na delovanje bančnega sistema, označenih z oznako bančna tajnost in je kot taka poslankam in poslancem nedostopna.Razumljivo je, da je bančna tajnost temelj poslovanja med bankami in njihovimi komitenti in da je pomembna za zaupanje komitentov, vendar mora imeti tudi institut bančne tajnosti ustrezne varovalke, ki onemogočajo zlorabe. Po veljavni zakonodaji bančna tajnost onemogoča pristojnim institucijam učinkovit nadzor nad stanjem v bančnem sistemu in se kot taka tudi pogosto izkorišča kot izgovor za prikrivanje napačnih odločitev vodstev bank. V preteklosti je Državni zbor Republike Slovenije od Banke Slovenije že zahteval določene podatke o stanju v bančnem sistemu, vendar se iz teh podatkov nikoli ni dalo ugotoviti odgovornosti Banke Slovenije kot tudi odgovornosti članov nadzornih svetov in članov uprav bank, ki so podpisovali in dajali kredite brez ustreznih zavarovanj.Po 152. členu Ustave Republike Slovenije je Banka Slovenije v svojem delovanju samostojna, vendar pa odgovarja neposredno Državnemu zboru. V komentarju ustave je ob 152. členu v dvanajstem odstavku zapisano: “Parlament mora imeti možnost, da redno analizira in kontrolira izvajanje denarne politike. Guverner centralne banke mora biti vedno pripravljen, da daje pojasnila parlamentu in ga informira o vseh zadevah s področja denarne politike.” Eno je torej samostojnost Banke Slovenije v svojem delovanju, drugo pa je neposredna odgovornost Banke Slovenije Državnemu zboru. Glavni razlog za sprejetje tega zakona je potrebna sprememba opredelitve bančne tajnosti, ki bo omogočila ugotovitev odgovornosti za stanje v bančnem sistemu. S tem se bo lahko ugotovilo, kdo je odgovoren za potrebno sanacijo bančnega sistema v višini 5 milijard evrov, kdo je odgovoren za vse napake in napačne odločitve vodstev slovenskih bank in nezadosten nadzor regulatorja Banke Slovenije.Osnovna cilja predlaganega zakona sta torej, prvi, pridobiti ustrezne podatke, ki bodo Državnemu zboru omogočili sprejetje učinkovite bančne zakonodaje, s katero se bo preprečilo izvajanje nepravilnosti v slovenskem bančnem sistemu, in drugi, razkritje odgovornosti tistih, ki so sodelovali v podeljevanju kreditov brez ustreznih jamstev, vendar le primerih, če je banka prejela državno pomoč ali pa je predmet ukrepov po Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. S predlagano rešitvijo bodo bančni podatki, ki so bili do sedaj zaupni, dostopni za potrebe dela Državnega zbora ter delovnih teles in preiskovalnih komisij, ki delujejo znotraj Državnega zbora, seveda le v primeru, da se ti bančni podatki nanašajo na banko, ki je prejela državno pomoč.S tem se bo Državnemu zboru Republike Slovenije, ki sprejema pomembne odločitve v zvezi z reševanjem težav v bančnem sistemu, dalo možnost, da pridobi ustrezne podatke in ugotovi, kdo je odgovoren za nastalo stanje, in predvsem da sprejme ustrezno zakonodajo, ki bo v prihodnje učinkovito preprečevala nepravilnosti in neučinkovitosti v delovanju slovenskega bančnega sistema.V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke nenehno opozarjamo na sporna dogajanja v bančnem sistemu in si prizadevamo, da bi se morebitne nepravilnosti razčistile in ustrezno sankcionirale. Zato bomo predlagano spremembo seveda podprli.
Sanacija slovenskega bančnega sistema nas je do sedaj stala že več kot 5 milijard evrov, pri čemer pa ta številka najverjetneje še ni dokončna, saj imamo slabih kreditov v slovenskih bankah še zmeraj oziroma ponovno več kot 4 milijarde evrov. Razlogi, da je do druge sanacije bančnega sistema prišlo, so zlasti v podeljevanju kreditov po prijateljskih linijah po nizkih obrestnih merah z neustreznim zavarovanjem. Eden izmed razlogov za zadnjo sanacijo naših bank pa zagotovo tiči tudi v pomanjkljivi zakonodaji, ki ureja nadzor nad delovanjem bančnega sistema. Sprejetje ustrezne zakonodaje, ki bo omogočala učinkovit nadzor, pa je naloga in odgovornost Državnega zbora. Da bi poslanke in poslanci lahko sprejeli ustrezno zakonodajo, moramo biti predhodno seznanjeni z ustreznimi podatki in informacijami, vendar pa je večina podatkov in informacij, ki se nanašajo na delovanje bančnega sistema, označenih z oznako bančna tajnost in je kot taka poslankam in poslancem nedostopna.Razumljivo je, da je bančna tajnost temelj poslovanja med bankami in njihovimi komitenti in da je pomembna za zaupanje komitentov, vendar mora imeti tudi institut bančne tajnosti ustrezne varovalke, ki onemogočajo zlorabe. Po veljavni zakonodaji bančna tajnost onemogoča pristojnim institucijam učinkovit nadzor nad stanjem v bančnem sistemu in se kot taka tudi pogosto izkorišča kot izgovor za prikrivanje napačnih odločitev vodstev bank. V preteklosti je Državni zbor Republike Slovenije od Banke Slovenije že zahteval določene podatke o stanju v bančnem sistemu, vendar se iz teh podatkov nikoli ni dalo ugotoviti odgovornosti Banke Slovenije kot tudi odgovornosti članov nadzornih svetov in članov uprav bank, ki so podpisovali in dajali kredite brez ustreznih zavarovanj.Po 152. členu Ustave Republike Slovenije je Banka Slovenije v svojem delovanju samostojna, vendar pa odgovarja neposredno Državnemu zboru. V komentarju ustave je ob 152. členu v dvanajstem odstavku zapisano: “Parlament mora imeti možnost, da redno analizira in kontrolira izvajanje denarne politike. Guverner centralne banke mora biti vedno pripravljen, da daje pojasnila parlamentu in ga informira o vseh zadevah s področja denarne politike.” Eno je torej samostojnost Banke Slovenije v svojem delovanju, drugo pa je neposredna odgovornost Banke Slovenije Državnemu zboru. Glavni razlog za sprejetje tega zakona je potrebna sprememba opredelitve bančne tajnosti, ki bo omogočila ugotovitev odgovornosti za stanje v bančnem sistemu. S tem se bo lahko ugotovilo, kdo je odgovoren za potrebno sanacijo bančnega sistema v višini 5 milijard evrov, kdo je odgovoren za vse napake in napačne odločitve vodstev slovenskih bank in nezadosten nadzor regulatorja Banke Slovenije.Osnovna cilja predlaganega zakona sta torej, prvi, pridobiti ustrezne podatke, ki bodo Državnemu zboru omogočili sprejetje učinkovite bančne zakonodaje, s katero se bo preprečilo izvajanje nepravilnosti v slovenskem bančnem sistemu, in drugi, razkritje odgovornosti tistih, ki so sodelovali v podeljevanju kreditov brez ustreznih jamstev, vendar le primerih, če je banka prejela državno pomoč ali pa je predmet ukrepov po Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. S predlagano rešitvijo bodo bančni podatki, ki so bili do sedaj zaupni, dostopni za potrebe dela Državnega zbora ter delovnih teles in preiskovalnih komisij, ki delujejo znotraj Državnega zbora, seveda le v primeru, da se ti bančni podatki nanašajo na banko, ki je prejela državno pomoč.S tem se bo Državnemu zboru Republike Slovenije, ki sprejema pomembne odločitve v zvezi z reševanjem težav v bančnem sistemu, dalo možnost, da pridobi ustrezne podatke in ugotovi, kdo je odgovoren za nastalo stanje, in predvsem da sprejme ustrezno zakonodajo, ki bo v prihodnje učinkovito preprečevala nepravilnosti in neučinkovitosti v delovanju slovenskega bančnega sistema.V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke nenehno opozarjamo na sporna dogajanja v bančnem sistemu in si prizadevamo, da bi se morebitne nepravilnosti razčistile in ustrezno sankcionirale. Zato bomo predlagano spremembo seveda podprli.