Suzana Lep Šimenko: "Davčne blagajne ne rešujejo problema sive ekonomije."

Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je na današnji novinarski konferenci spregovorila o uvajanju davčnih blagajn in problematiki, povezani s tem. Poslanka je poudarila, da smo v poslanski skupini SDS uvedbi davčnih blagajn nasprotovali že od samega začetka, in sicer, ker davčne blagajne ne rešujejo tega, kar naj bi reševale, to pa je problem sive ekonomije. » Davčne blagajne ne rešujejo problema neizdajanja računov s strani tistih, ki nimajo registrirane dejavnosti in ti so problematični, saj predstavljajo nelojalno konkurenco vsem, ki dejansko pošteno opravljajo svojo dejavnost na trgu.«

Ob tem je poslanka spomnila na to, da je bil na zakon o davčnem potrjevanju računov dan veto s strani Državnega sveta, a je bil tik pred poletjem, ne glede na to, kdo vse je zakonu nasprotoval, potrjen s strani koalicijskih poslancev.

»Od 2. januarja so torej za vse, ki poslujejo z gotovino, davčne blagajne obvezne. Po oceni Finančne uprave naj bi to pomenilo obvezo za 60.000 do 80.000 zavezancev. Po današnjih podatkih, pa davčne blagajne v tem trenutku uporablja zgolj tretjina zavezancev. Že samo ta podatek pove marsikaj,« je dejala poslanka.

Izpostavila je, da je največ nezadovoljstva slišati s strani majhnih podjetnikov, ker davčne blagajne zanje predstavljajo velik strošek. »Vlada je ob sami uvedbi omenjala, da bo strošek za podjetnike maksimalno v višini 300 evrov, danes pa nekateri posamezniki in podjetniki govorijo o strošku 1000 evrov. Tu namreč ne gre le za strošek nakupa davčne blagajne, temveč tudi za strošek posodobitve programske opreme, stalne pogodbe za vzdrževanje programske opreme, ipd. Na drugi strani uvedba davčnih blagajn pomeni tudi več birokracije,« je bila jasna poslanka. Dodala je, da morajo tisti, ki še uporabljajo vezane knjige računov – kar lahko do leta 2017 –  vsak račun v aplikacijo na Finančni upravi sedaj vnesti ročno, kar pomeni več birokracije.

»Na drugi strani so nekateri zavezanci, ki še niso pričeli uporabljati davčnih blagajn naredili tako, da so ob izdajanju rednih računov pričeli uporabljati vezano knjigo računov, ki jo izpolnjujejo ročno, kar ponovno pomeni več birokracije in daljše vrste v posameznih trgovinah;« je opozorila poslanka.

Izpostavila je tudi, da je v Sloveniji še vedno problem neenakomerne razvitosti, saj nimamo enakega dostopa do interneta. »Tudi s tega vidika bodo številni podjetniki primorani uporabljati vezano knjigo računov, saj pokritosti z internetom na njihovem območju ni,« je dejala poslanka.

Nenazadnje je Suzana Lep Šimenko dejala, da je problemov veliko, na številne smo opozarjali pred samo uvedbo, »obenem pa se še vedno sprašujemo o sorazmernosti takšnega ukrepa glede na stroške, ki jih je imela finančna uprava s posodobitvijo opreme, stroška dela številnih inšpektorjev, ki hodijo po terenu, stroška podjetij in gospodarstva ter na drugi strani z izplenom oziroma večjim prihodkom, ki si ga zaradi uvedbe davčnih blagajn obeta vlada v proračunu,« je dejala poslanka.

Po njenih besedah se bodo konkretni rezultati v proračunu poznali šele čez čas. »Bomo pa v SDS dogajanja glede uvedbe davčnih blagajn budno spremljali, spremljali bomo tudi, kaj se bo dogajalo s samostojnimi podjetniki, saj so številni napovedali, da bodo prenehali s svojo dejavnostjo in nato bomo čez nekaj mesecev, glede na dogajanja, tudi predlagali zakonske spremembe na tem področju,« je dejala poslanka.

Na vprašanje o tem, če je vlada imela prav glede tega, da bo s strani davčnih blagajn v proračun priteklo 70 milijonov evrov sredstev in kaj bi se s tem denarjem lahko naredilo, pa 70 je poslanka odgovorila,  da je bil ukrep uvedbe davčnih blagajn sprejet pred poletjem in da je vlada  najverjetneje v proračunu že upoštevala, kam bo razporedila omenjena sredstva. »Vendar bo večji problem, če do takšnega izplena sredstev ne bo prišlo,« je zaključila poslanka SDS Suzana Lep Šimenko.