Suzana Lep Šimenko: Davčne blagajne bodo zgolj dodatna finančna obremenitev za številne podjetnike
ponedeljek, 13. 7. 2015Uvedbi davčnih blagajn nasprotujem, ker nasprotujem dodatnim obremenitvam gospodarstva in davčne blagajne so prav to ter ker z uvedbo davčnih blagajn ne bomo zajezili sive ekonomije. Poslanke in poslanci na današnji redni seji obravnavajo zakon o davčnem potrjevanju računov.V razpravi je sodelovala poslanka SDS Suzana Lep Šimenko. V nadaljevanju objavljamo njeno razpravo.Strinjamo se, da je potrebno zajeziti sivo ekonomijo in delo na črno. Žal pa menim, da s predlagano uvedbo davčnih blagajn sive ekonomije ne bomo zmanjšali. Zakaj? Zato, ker s tem še vedno ne bomo ujeli tistih, ki računov ne izdajajo, tistih, ki svoje dejavnosti sploh nimajo registrirane. Prav ti pa predstavljajo resničen problem, saj ne plačujejo davkov in so resnično nelojalna konkurenca vsem tistim davčnim zavezancem, ki pošteno opravljajo svojo dejavnost.
Žal pri nas ni zgolj nelojalna konkurenca med podjetnikom, ki se drži pravil in podjetnikom, ki se skuša temu izogniti. Resnično nelojalna konkurenca je med podjetnikom, ki ima registrirano dejavnost in tistim, ki nima registrirane dejavnosti. Prvi plačuje davke, ima zaposlene, drugi jih ne plačuje in zelo pogosto hkrati od države prejema vse socialne ugodnosti. Ti so prava nelojalna konkurenca in ti so problem v državi.
Če pogledamo nekoliko nazaj vidimo, da smo s 1. 7. 2013 uvedli t.i. virtualne davčne blagajne, ki prepovedujejo uporabo računalniškega programa, ki omogoča brisanje ali popravljanje računov. Z začetkom letošnjega leta smo uvedli vezane knjige računov, za vse tiste, ki so poslovali z gotovino brez ustreznega računalniškega programa. Oba ukrepa sta bila uvedena z namenom, da ne bo prihajalo do brisanj računov, utaje davkov, da se zmanjša siva ekonomija …
Zakaj sedaj potrebujemo davčne blagajne? Sploh še nimamo dovolj rezultatov preteklih ukrepov in že sprejemate nov nerazumen ukrep. Ali virtualne davčne blagajne res niso dovolj? Kaj ne bi raje razmislili o zmanjšanju davkov? Manjši davki in ustrezna socialna politika bi zagotovo spodbudila tiste, ki danes svoje delo opravljajo na črno, tiste, ki nimajo registrirane dejavnosti, da jo bodo registrirali. Verjamem, da velja: visoki davki – več davčnih utaj, nizki davki – manj davčnih utaj.
Ali se ne bi raje več ukvarjali z davčnim dolgom? Koliko znaša na današnji dan in kaj delate na tem področju?
Z uvedbo davčnih blagajn, si obetate 50 do 100 mio €, 2 mio € ste ocenili stroške FURSa za uvedbo, če bo cena davčne blagajne 300 €, bo le strošek nakupa blagajn, če upoštevamo 80.000 zavezancev, 24 mio €. Glede na opozorila stroke verjamem, da bodo stroški uvedbe davčne blagajne višji, saj je k temu potrebno prišteti še stroške nadgradnje programske opreme in mesečnega vzdrževanja te opreme. Le to pomeni, da se zelo hitro približamo 50 mio €, meji letnih prihodkov, ki si jih iz uvedbe davčnih blagajn obetate. Ali je ukrep resnično sorazmeren? Morda se vam zdi, vendar se morate zavedati dejstva, da breme prenašate na davkoplačevalce, zlasti na mikro in majhna podjetja, za katera se ne vprašate ali bodo ta strošek sploh lahko prenesli.
Če prav razumem bodo programsko opremo za davčne blagajne lahko prodajali vsi, ki lahko zagotovijo povezljivost z finančno upravo. Torej neomejeno število ponudnikov. Upam, da bo res tako. Bojim se namreč, da bi bil ta posel omogočen zgolj točno določenim posameznikom, podobno kot je bilo v preteklosti z nalepkami za avto, izborom tiskarne za potne liste itn. Upam, da ne nameravate zaganjati gospodarstva na tak način. In da ne bomo imeli vsak mesec ukrep, ki bo vezan najprej na obvezen nakup, nadgradnjo programske opreme in nato mesečna vzdrževanja.
Kaznovanje kupcev – v kolikor ne zadržite računa do izhoda iz poslovnega prostora bodo kupci kaznovani s 40 €. Kazen se je na srečo nekoliko znižala, je pa še vedno previsoka in ni prav da sploh obstaja. Čeprav sem to vprašanje že postavljala še vedno ne vem koliko časa moramo pri sebi imeti račun? Do izhoda iz nakupovalnega centra ali do zlaganja v avtomobil na parkirišču?
Tudi sama definicija pomena »plačila z gotovino« v 2. členu, ki plačila s karticami uvršča med plačila z gotovino, se mi ne zdi primerna, saj je pri plačilu z gotovino sledljivost denarnega toka zagotovljena. Da je tovrstno enačenje popolnoma neprimerno kaže tudi odgovor na spletni strani davčne uprave, kjer na vprašanje:
Ali se plačilo s plačilno kartico šteje za gotovinsko plačilo ali plačilo na TRR? Odgovarjate:
»Z vidika izvajanja Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku plačilo s plačilnimi in kreditnimi karticami ne pomeni gotovinskega poslovanja, saj je pri tovrstnem poslovanju zagotovljena sledljivost denarnega toka.«Verjetno se boste sedaj sklicevali, da gre v tem primeru za drug zakon. Kar je seveda popoln nesmisel – da se isti termini v zakonih, ki celo spadajo pod isto ministrstvo, razlagajo različno. S tem povzročate le še večjo zmedo na strani uporabnikov zakonov.Skrbi me pa tudi dejstvo kako bo ta sistem sploh deloval. Če se spomnim na nedavno uvedeno vezano knjigo računov, ko na dan veljavnosti spremembe zakona vezanih knjig računa ni bilo mogoče dobiti. Se sedaj sprašujem ali boste resnično lahko zagotovili sistem, ki bo ob veliki obremenitvi deloval in če bo postopek potrjevanja resnično trajal zgolj 2 do 3 sekunde.Bom prebrala še mnenje samozaposlenega, ki ga je izrazil preko twitterja – »če me bo davčna blagajna stala eno mesečnega prispevka, bom zaprl dejavnost in šel na socialo; namesto samozaposlen državi 300 €, bo država dala njemu 300 €.«
Upam, da ni to vaš cilj.
Ponovno je seveda tudi potrebno izpostaviti neenakomerno pokritost Slovenije z internetom. V predlogu zakona predlagate, da bo zavezanec nezmožnost vzpostavitve elektronske povezave moral dokazati s potrdilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve. Tukaj menim, da bi morali najprej zagotovili pokritost z internetom po celotnem območju Slovenije, šele nato razmišljati o čemerkoli podobnem. Prav tako je popoln nesmisel, da mora davkoplačevalec pridobiti potrdilo o nezmožnosti elektronske povezave, naj si to potrdilo pridobi finančna uprava sama, zakaj bi dodatno administrativno obremenjevali podjetja.
Se pa tudi sprašujem, kako se bo ta problem rešil za dejavnosti, ki se opravljajo terensko – kako naj podjetnik ve, da pri njegovem kupcu ni internetne pokritosti? Kako naj ravna v teh primerih?
Prav tako si ne predstavljam, kako bo vsak zavarovalni agent šel na teren z davčno blagajno? Medtem ko na seji odbora državna sekretarka ni znala našteti enega primera sive ekonomije na področju zavarovalništva. Niti si tega ne znam predstavljati, ko vemo, da je v ozadju vsakega posla zavarovalna polica. In spoštovani, resnično nisem še nikoli podvomila v njeno verodostojnost, to enostavno ni mogoče.
Uvedbi davčnih blagajn nasprotujem:
1. Ker nasprotujem dodatnim obremenitvam gospodarstva in davčne blagajne so prav to
2. Ker z uvedbo davčnih blagajn ne bomo zajezili sive ekonomije, saj s tem ne bomo rešili ključnega, problema neizdajanja računov.
Bo zgolj dodatna finančna obremenitev za številne podjetnike.
Žal pri nas ni zgolj nelojalna konkurenca med podjetnikom, ki se drži pravil in podjetnikom, ki se skuša temu izogniti. Resnično nelojalna konkurenca je med podjetnikom, ki ima registrirano dejavnost in tistim, ki nima registrirane dejavnosti. Prvi plačuje davke, ima zaposlene, drugi jih ne plačuje in zelo pogosto hkrati od države prejema vse socialne ugodnosti. Ti so prava nelojalna konkurenca in ti so problem v državi.
Če pogledamo nekoliko nazaj vidimo, da smo s 1. 7. 2013 uvedli t.i. virtualne davčne blagajne, ki prepovedujejo uporabo računalniškega programa, ki omogoča brisanje ali popravljanje računov. Z začetkom letošnjega leta smo uvedli vezane knjige računov, za vse tiste, ki so poslovali z gotovino brez ustreznega računalniškega programa. Oba ukrepa sta bila uvedena z namenom, da ne bo prihajalo do brisanj računov, utaje davkov, da se zmanjša siva ekonomija …
Zakaj sedaj potrebujemo davčne blagajne? Sploh še nimamo dovolj rezultatov preteklih ukrepov in že sprejemate nov nerazumen ukrep. Ali virtualne davčne blagajne res niso dovolj? Kaj ne bi raje razmislili o zmanjšanju davkov? Manjši davki in ustrezna socialna politika bi zagotovo spodbudila tiste, ki danes svoje delo opravljajo na črno, tiste, ki nimajo registrirane dejavnosti, da jo bodo registrirali. Verjamem, da velja: visoki davki – več davčnih utaj, nizki davki – manj davčnih utaj.
Ali se ne bi raje več ukvarjali z davčnim dolgom? Koliko znaša na današnji dan in kaj delate na tem področju?
Z uvedbo davčnih blagajn, si obetate 50 do 100 mio €, 2 mio € ste ocenili stroške FURSa za uvedbo, če bo cena davčne blagajne 300 €, bo le strošek nakupa blagajn, če upoštevamo 80.000 zavezancev, 24 mio €. Glede na opozorila stroke verjamem, da bodo stroški uvedbe davčne blagajne višji, saj je k temu potrebno prišteti še stroške nadgradnje programske opreme in mesečnega vzdrževanja te opreme. Le to pomeni, da se zelo hitro približamo 50 mio €, meji letnih prihodkov, ki si jih iz uvedbe davčnih blagajn obetate. Ali je ukrep resnično sorazmeren? Morda se vam zdi, vendar se morate zavedati dejstva, da breme prenašate na davkoplačevalce, zlasti na mikro in majhna podjetja, za katera se ne vprašate ali bodo ta strošek sploh lahko prenesli.
Če prav razumem bodo programsko opremo za davčne blagajne lahko prodajali vsi, ki lahko zagotovijo povezljivost z finančno upravo. Torej neomejeno število ponudnikov. Upam, da bo res tako. Bojim se namreč, da bi bil ta posel omogočen zgolj točno določenim posameznikom, podobno kot je bilo v preteklosti z nalepkami za avto, izborom tiskarne za potne liste itn. Upam, da ne nameravate zaganjati gospodarstva na tak način. In da ne bomo imeli vsak mesec ukrep, ki bo vezan najprej na obvezen nakup, nadgradnjo programske opreme in nato mesečna vzdrževanja.
Kaznovanje kupcev – v kolikor ne zadržite računa do izhoda iz poslovnega prostora bodo kupci kaznovani s 40 €. Kazen se je na srečo nekoliko znižala, je pa še vedno previsoka in ni prav da sploh obstaja. Čeprav sem to vprašanje že postavljala še vedno ne vem koliko časa moramo pri sebi imeti račun? Do izhoda iz nakupovalnega centra ali do zlaganja v avtomobil na parkirišču?
Tudi sama definicija pomena »plačila z gotovino« v 2. členu, ki plačila s karticami uvršča med plačila z gotovino, se mi ne zdi primerna, saj je pri plačilu z gotovino sledljivost denarnega toka zagotovljena. Da je tovrstno enačenje popolnoma neprimerno kaže tudi odgovor na spletni strani davčne uprave, kjer na vprašanje:
Ali se plačilo s plačilno kartico šteje za gotovinsko plačilo ali plačilo na TRR? Odgovarjate:
»Z vidika izvajanja Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku plačilo s plačilnimi in kreditnimi karticami ne pomeni gotovinskega poslovanja, saj je pri tovrstnem poslovanju zagotovljena sledljivost denarnega toka.«Verjetno se boste sedaj sklicevali, da gre v tem primeru za drug zakon. Kar je seveda popoln nesmisel – da se isti termini v zakonih, ki celo spadajo pod isto ministrstvo, razlagajo različno. S tem povzročate le še večjo zmedo na strani uporabnikov zakonov.Skrbi me pa tudi dejstvo kako bo ta sistem sploh deloval. Če se spomnim na nedavno uvedeno vezano knjigo računov, ko na dan veljavnosti spremembe zakona vezanih knjig računa ni bilo mogoče dobiti. Se sedaj sprašujem ali boste resnično lahko zagotovili sistem, ki bo ob veliki obremenitvi deloval in če bo postopek potrjevanja resnično trajal zgolj 2 do 3 sekunde.Bom prebrala še mnenje samozaposlenega, ki ga je izrazil preko twitterja – »če me bo davčna blagajna stala eno mesečnega prispevka, bom zaprl dejavnost in šel na socialo; namesto samozaposlen državi 300 €, bo država dala njemu 300 €.«
Upam, da ni to vaš cilj.
Ponovno je seveda tudi potrebno izpostaviti neenakomerno pokritost Slovenije z internetom. V predlogu zakona predlagate, da bo zavezanec nezmožnost vzpostavitve elektronske povezave moral dokazati s potrdilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve. Tukaj menim, da bi morali najprej zagotovili pokritost z internetom po celotnem območju Slovenije, šele nato razmišljati o čemerkoli podobnem. Prav tako je popoln nesmisel, da mora davkoplačevalec pridobiti potrdilo o nezmožnosti elektronske povezave, naj si to potrdilo pridobi finančna uprava sama, zakaj bi dodatno administrativno obremenjevali podjetja.
Se pa tudi sprašujem, kako se bo ta problem rešil za dejavnosti, ki se opravljajo terensko – kako naj podjetnik ve, da pri njegovem kupcu ni internetne pokritosti? Kako naj ravna v teh primerih?
Prav tako si ne predstavljam, kako bo vsak zavarovalni agent šel na teren z davčno blagajno? Medtem ko na seji odbora državna sekretarka ni znala našteti enega primera sive ekonomije na področju zavarovalništva. Niti si tega ne znam predstavljati, ko vemo, da je v ozadju vsakega posla zavarovalna polica. In spoštovani, resnično nisem še nikoli podvomila v njeno verodostojnost, to enostavno ni mogoče.
Uvedbi davčnih blagajn nasprotujem:
1. Ker nasprotujem dodatnim obremenitvam gospodarstva in davčne blagajne so prav to
2. Ker z uvedbo davčnih blagajn ne bomo zajezili sive ekonomije, saj s tem ne bomo rešili ključnega, problema neizdajanja računov.
Bo zgolj dodatna finančna obremenitev za številne podjetnike.