V SDS smo pripravili amandma, ki se nanaša na spremembe opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva, ki naj ostanejo takšne, kot so danes, in se ne širijo na vse gospodarske dejavnosti.
Poslanci na današnjem nadaljevanju februarske seje Državnega zbora razpravljajo o vladnem predlogu novele zakona o socialnem podjetništvu. Stališče poslanske skupine SDS je predstavila Suzana Lep Šimenko.
V nadaljevanju objavljamo celotno stališče.
SUZANA LEP ŠIMENKO: Spremembe zakona o socialnem podjetništvu, ki so danes pred nami, naj bi glede na besede predlagatelja odpravljale zakonske pomanjkljivosti, ki v praksi odvračajo od registracije statusa socialnega podjetja in ki socialnim podjetjem otežujejo ali onemogočijo, da svoj status obdržijo. Prav tako s predlagano spremembo želijo okrepiti delovanje socialnih podjetij po načelu tržne naravnanosti.
Na matičnem odboru za gospodarstvo, je bilo opazno, da zakon ni usklajen s tistimi, ki se jih zakon najbolj dotika, kar seveda ni dobra popotnica za sprejem spremembe zakona.
V poslanski skupini SDS se nikakor ne moremo strinjati z novo definicijo socialnega podjetništva, ki ga predlagatelj razširja na področje vseh gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Menimo, da je prav, da se dejavnosti socialnega podjetništva opravljajo zgolj v dejavnostih, kot je to veljalo do sedaj, torej na področju socialnega varstva, družinskega varstva, varstva zdravja, varstva invalidov in zagotavljanje socialne vključenosti.
Delovanje tudi t. i. socialnih podjetij na prav vseh gospodarskih področjih je neprimerno in nerealno. Cilj socialnih podjetij ne more biti pridobivanje dobička, saj storilnost ljudi, ki so zaposleni v socialnih podjetij, ne more biti primerljiva z ostalimi zaposlenimi.
Pojavlja se tudi večja zmeda glede možnosti preoblikovanja invalidskega podjetja v socialno podjetje. Več kot očitno takšno preoblikovanje ne bo smiselno tudi v prihodnje. Pogoj za ustanovitev invalidskega podjetja je 40 % zaposlenih invalidov. Invalidska podjetja po zakonu prejemajo velik del državne pomoči, tako preko kritja do 75 % stroškov plač kot tudi za strokovne delavce, nabavo prilagojene opreme itn. Izven tega pa invalidsko podjetje ne sme pridobiti drugih ugodnosti, saj so že prejemniki t. i. državnih pomoči. Izhajajoč iz tega dejstva invalidska podjetja tako ne bodo mogla kandidirati na razpisih namenjenih socialnim podjetjem, saj bi šlo za podvajanje državne pomoči.
V SDS ne želimo, da se bodo posamezne skupine ljudi okoristile na račun najranljivejših državljanov. V prihodnje lahko pričakujemo kar nekaj razpisov evropskih sredstev z olajšavami in različnimi spodbudami na tematiki t. i. socialnega podjetništva. S socialnim podjetništvom se bo lahko ukvarjal kdorkoli, izkoristil bo finančna sredstva in zaposlil ranljive ljudi za kratko časovno obdobje ... Kaj pa potem? V kolikor evropska sredstva več ne bodo na voljo, bo to za najbolj ranljivo skupino ljudi predstavljajo še večjo težavo. Druga bojazen pa je, da se bo denar koristil za razne ekspertize, mentorstva, administracijo ... Ti posamezniki, pa verjetno že stojijo nekje v krogu t. i. krožnega gospodarstva po Cerarjevo ...
V SDS smo pripravili amandma, ki se nanaša na spremembe opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva, ki naj ostanejo takšne, kot so danes, in se ne širijo na vse gospodarske dejavnosti. Cilj pravnih oseb s področja socialnega podjetništva namreč ni pridobivanje dobička pač pa so ustanovljene pretežno z namenom trajnega opravljanja socialnega podjetništva ali drugih dejavnosti z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin na trgu dela. Dobiček, ki se ustvari v takem podjetju, se ne deli med zaposlene, temveč je namenjen za dejavnost socialnega podjetništva ali druge nepridobitne namene.
V kolikor naš amandma ne bo prejel podpore, bomo predlogu spremembe zakona o socialnem podjetništvu nasprotovali.
