Evropska komisija je od držav članic, ki niso izkoristile vsega načrtovanega obsega sredstev, zahtevala vračila že izplačanih predujmov. Je med temi državami tudi Slovenija?
Poslanka Suzana Lep Šimenko je na Vlado RS naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z neučinkovitim črpanjem evropskih sredstev.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani,
član Evropskega računskega sodišča Samo Jereb je ob predstavitvi letnega poročila evropskih revizorjev v Bruslju znova opozoril na slabo črpanje evropskih sredstev v Sloveniji. Konec leta 2018 je porabila 24,2 odstotka sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov, kar je za peto leto izvajanja finančnega okvira razmeroma malo, sploh v primerjavi s petim letom prejšnjega okvira, ko je bila poraba že 37-odstotna, je pojasnil Jereb. Navaja, da je Slovenija ena od držav z največjo razliko med porabo konec leta 2018 in 2011.
Povprečje v EU znaša 27,3 odstotka, ker pomeni, da Slovenija bistveno odstopa navzdol. Za primerjavo; povprečje porabe v EU v petem letu prejšnjega finančnega okvira je znašalo 33,4 odstotka, kar je pomenilo, da je bila Slovenija tedaj precej boljša od povprečja. Lani je bila Slovenija po črpanju sredstev peta najslabša, letos je šesta. Prehitela je zgolj Slovaško. Slabše od Slovenije so poleg Slovaške še Španija, Italija, Malta in Hrvaška, ki je na repu, je razvidno iz tabele sodišča. Najboljša je Finska, ki je porabila že več kot polovico sredstev.
Eden od razlogov za zaostanek je bilo tudi podaljševanje izvajanja projektov iz prejšnje finančne perspektive v tekočo finančno perspektivo. Glede na neambicioznost in neaktivnost v luči priprav na prihodnjo finančno perspektivo nas upravičeno skrbi, da se bo zgodba ponovila in Slovenijo povlekla v negativno spiralo, ki bo onemogočala trajne in premišljenje investicije. Konstantno menjavanje ministrskih kadrov na pristojnem resorju pa že sedaj onemogoča kvalitetno delo resorja. Očitno se Vlada RS ne zaveda pomena razvojnih sredstev, ki jih ponuja Evropska unija in ji tudi ni mar, če se bo Slovenija iz neto prejemnice zaradi lastne neaktivnosti ali nesposobnosti spremenila v neto plačnico, torej bo iz evropskega proračuna dobila manj, kot bo vanj vplačala.
Zato Vlado RS sprašujem:
1. Kako Vlada RS komentira dejstvo, da Slovenija po uspešnosti črpanja evropskih sredstev bistveno negativno odstopa od povprečja EU?
2. Kako Vlada RS komentira dejstvo, da izvajanje akcijskega načrta za pospešitev črpanja sredstev ne daje vidnejših rezultatov, saj podatki SVRK kažejo, da je bilo konec avgusta 2019 še vedno počrpanih zgolj 25 % sredstev?
3. Samo Jereb je med drugim pojasnil, da je Evropska komisija od članic, ki niso izkoristile vsega načrtovanega obsega sredstev – predvsem tistih z nizkim deležem črpanja –, zahtevala vračila že izplačanih predujmov. Je med temi državami tudi Slovenija? V kolikor je, kolikšen znesek vračila je bil zahtevan in s katerih prednostnih osi?
4. Ali Vlada RS ni sposobna oblikovati projektov, ki bi imeli dodano vrednost za razvoj Slovenije in bi bili kvalitetna podlaga za učinkovito črpanje evropskih sredstev?