Suzana Lep Šimenko: Ali Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ocenjuje, da so nadomestila za invalidnost ustrezna ?

Poslanka Suzana Lep Šimenko je na ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mesca naslovila pisno poslansko vprašanje vprašanje v zvezi z nadomestilom za invalidnost in Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Pravica do nadomestila za invalidnost je povezana s kategorijo invalidnosti in delovnopravnim statusom delovnega invalida. Nadomestilo za invalidnost lahko upravičenec pridobi, če ima priznano pravico do premestitve na drugo delo s polnim delovnim časom, in sicer če se zaposlili na drugem delovnem mestu, če je bil ob nastanku invalidnosti brezposeln oziroma ni bili obvezno zavarovani ali mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali neodvisno od njegove volje ali krivde ali če je upravičenec delovno razmerje prekinili po lastni volji ali krivdi.

Osnovo za odmero nadomestila za invalidnost predstavlja invalidska pokojnina, ki bi delovnemu invalidu pripadala na dan nastanka invalidnosti. Nadomestilo se od osnove odmeri odvisno od statusa invalida ob nastanku invalidnosti (zaposlen, brezposeln), v primeru prenehanja delovnega razmerja oziroma zavarovanja pa od razloga prenehanja (brez svoje krivde, po svoji krivdi). Osebam, ki niso vključene v obvezno zavarovanje, se nadomestilo odmeri najmanj v višini najnižje pokojnine.

Delodajalci lahko pri Komisiji za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi Ministrstva za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti začnejo postopke za ugotavljanje podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi delovnim invalidom in invalidom, ki nimajo statusa delovnega invalida.

V skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), Uredbo o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov ter Pravilnikom o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi so bili s 1. 1. 2006 izpolnjeni pogoji, da lahko delodajalci pri komisiji začnejo postopke za ugotavljanje podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi delovnim invalidom in invalidom, ki nimajo statusa delovnega invalida, v skladu s 116. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), v zvezi s 102. in 103. členom ZPIZ-1 ter 40. členom ZZRZI.

Pogodbo o zaposlitvi lahko delodajalec odpove brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi le, če so podani resni in utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe in če utemeljenost teh razlogov ugotovi komisija, hkrati s tem, da delodajalec objektivno ne more zagotoviti invalidu drugega ustreznega dela (mnenje komisije je procesna predpostavka v postopku za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe).

Glede na navedeno sprašujem naslednje:

1. Kakšno je stališče Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti do problematike invalidskih nadomestil in podlage oziroma osnove za odmero invalidskega nadomestila?
2. Ali Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ocenjuje, da so nadomestila za invalidnost ustrezna ali prenizka?
3. Ali Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravlja spremembe invalidskega zavarovanja in nadomestil za invalidnost ter posledično spremembe osnove za odmero nadomestila za invalidnost?
4. Koliko vlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi je prejela Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi v obdobju zadnjih petih let?
5. Koliko vlog je Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi odobrila in koliko zavrnila?